"Fiskalni svet vse deležnike poziva, naj se do uvedbe reforme vzdržijo korakov, ki bi vodili v dodatno povišanje stroškov dela glede na stanje pred sprejetjem proračunskih dokumentov za leto 2023," je dejal Davorin Kračun.
Kot je ugotovil, naj bi splošni dogovor o plačah v javnem sektorju, sklenjen oktobra lani, vsaj nadomestil predvideno inflacijo v letošnjem letu. Realna kupna moč javnih uslužbencev je kljub dvema velikima krizama v zadnjih treh letih z do zdaj sprejetimi dogovori tako v prevladujoči meri ohranjena, je dejal. Spomnil je na obsežne ukrepe za blažitev draginje, ki imajo velik vpliv na stanje javnih financ. Teh so deležni tudi javni uslužbenci, je dejal in posvaril, da lahko dodatni trajni dvigi tekoče porabe vodijo v dodatno poslabšanje percepcije Slovenije na finančnih trgih.
O parcialnih dogovorih glede dviga plač je menil, da se z njimi omejuje učinkovitost pogajalskega procesa in dovoljuje možnost splošnih dvigov plač tudi takrat, ko to ni upravičeno z vidika učinkovitosti zaposlenih ali z vidika javnofinančne vzdržnosti. "Ob tem dogovori o plačah niti tokrat ne vključujejo ukrepov, ki bi vodili v izboljšanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev," je dejal. Sporno se mu zdi tudi sklepanje dogovorov o plačah šele po sprejemu proračunskih dokumentov, saj se s tem zmanjšuje kakovost proračunskega načrtovanja in je tudi v nasprotju z zakonodajo.
V postopku sprejemanja je ob tem nov fiskalni okvir EU, kjer bo bolj kot v preteklosti v ospredju srednjeročna vzdržnost dolga. Po prvih izračunih fiskalnega sveta bo srednjeročni manevrski prostor fiskalne politike v pomembni meri definiran z izhodiščnim položajem strukturnega salda. "Tako se je tudi zaradi tega razloga treba izogniti strukturnemu poslabšanju javnofinančnega položaja zaradi dogovorov o plačah brez ustreznih ukrepov za uravnoteženje javnih financ," je dejal.
Kračun je tako vse deležnike pozval, naj se do uvedbe reforme plač v javnem sektorju vzdržijo korakov, ki bi vodili v dodatno povišanje stroškov dela. Dodatna povišanja proračunskih odhodkov za plače se mu namreč pred reformo ne zdijo sprejemljiva. "Tudi v postopku usklajevanja reforme pa naj se daje ustrezen pomen njenim finančnim učinkom in ob upoštevanju razpoložljivih virov tudi vplivom na srednjeročno vzdržnost javnih financ," je še dejal.
Sredstva za zaposlene sicer predstavljajo okoli četrtino vseh izdatkov države in imajo tako pomemben vpliv na vzdržnost javnih financ. Kračun je ob tem omenil, da se je v obdobju od leta 2004 do začetka epidemije covida-19 zaposlenost v sektorju država v Sloveniji povečala za okoli štirikrat bolj kot v povprečju 22 držav članic EU, za katere so razpoložljivi podatki. Hkrati je bila realna rast plač okoli 10-odstotna in s tem praktično enaka kot v povprečju omenjenih 22 držav.
Povečana pričakovanja v javnem sektorju je Kračun v veliki meri pripisal posledici obsežnih dodatkov v okviru epidemije. Pomembno so k dvigu pričakovanj prispevali tudi številni parcialni dogovori v preteklih letih, je dodal. Z vidika vpliva na vzdržnost javnih financ pa se mu zdi ena največjih pomanjkljivosti sistema upravljanja s sredstvi za zaposlene dejstvo, da se daje premajhen poudarek načrtovanju in aktivnemu upravljanju števila zaposlenih.
Vida Čadonič Špelič (NSi) pa je v imenu predlagateljev seje spomnila, da so se z dogovorom iz oktobra lani plače v javnem sektorju dvignile za 4,5 odstotka, hkrati se je zvišalo nadomestilo za malico, večina je dobila tudi poračun regresa. Nato pa je v začetku leta v javnem sektorju sledila eksplozija zahtev po dvigu plač, ki jo je, kot je ugotavljala poslanka, morda najbolj povzročila "pavšalna obljuba predsednika vlade, da bo za 600 evrov bruto dvignil plače sodnikom in tožilcem".
Kot je poudarila, v NSi niso proti dvigu plač, želijo pa si, da ne bi prihajalo do pavšalnih obljub in dvigov plač ter da bo plačna reforma dejansko posledica dogovora s sindikati. Pri vsem tem pa se ne sme pozabiti, kakšen vpliv bo vse skupaj imelo za javne finance. Že sedaj je namreč primanjkljaj državnega proračuna za letošnje leto predviden v višini 3,3 milijarde evrov.
V NSi so za odločanje na seji pripravil več sklepov. Komisiji so predlagali, naj vlado in ministrstvo za javno upravo pozove k zamrznitvi pavšalnega reševanja dviga plač v javnem sektorju ter pripravi reforme plačnega sistema. Na finančno ministrstvo pa naj naslovi poziv, da v najkrajšem času pripravi finančne izračune dviga plač, ki jih zahtevajo posamezna sindikalna združenja, ter kolikšen bo vpliv teh dvigov na vzdržnost javnih financ v letošnjem letu. A sklepi niso bili izglasovani.
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Urban Kodrič je spomnil, da je rok, v katerem naj bi s socialnimi partnerji oblikovali nov plačni sistem, 30. junij. Očitki o pavšalnem dvigovanju plač po njegovih besedah ne držijo, saj gre za izpolnjevanje zavez in dogovorov preteklih vlad. Kar pa zadeva dvig plač pravosodnih funkcionarjev, so te v primerjavi s plačami ostalih realno padle. Predlog zakona o začasnem dodatku je bil sicer zaradi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ umaknjen iz parlamentarnega postopka, "kar pa ne pomeni, da po ponovni presoji morda ne bo ponovno vložen", je dejal.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je predstavila širšo javnofinančno sliko v državi. Kot je dejala, je primanjkljaj, ki je nad dopustnim, velik izziv za javne finance, zato tudi ves čas govorijo o izhodni strategiji, o nekem novem družbenem dogovoru. Vlada pa je pristopila k različnim reformam, med katerimi je tudi reforma plačnega sistema v javnem sektorju.
V proračunu za leto 2023 so po njenih navedbah proračunski uporabniki načrtovali približno deset odstotkov višjo maso za plače kot v letu 2022. Upoštevali so, kar je bilo na področju plač dogovorjeno in znano, ne pa tudi stroškov reforme plačnega sistema, ki še niso znani. O izhodiščih za reformo se bodo namreč pogovori šele začeli.
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je opozoril, da so se plače določenim skupinam poviševale z rešitvami v področnih zakonih, parcialnimi dogovori. Ob tem pa meni, da če bi sledili predlogu fiskalnega sveta, bi bilo zdaj to na škodo tistih, ki niso bili deležni tovrstnih "obvodov" oz. dodatnih bonitet.
Vsi sicer soglašajo, kar je pokazala tudi današnja razprava, da se je v sedanjem sistemu nakopičila vrsta anomalij in da so spremembe potrebne. Plačni sistem mora biti fleksibilen in višina plač povezana z učinkovitostjo, potreben je temeljit kadrovski menedžment, je med drugim poudarila Monika Pekošak (Svoboda). Za dobro in učinkovito vodenje ne potrebujemo v tem trenutku nobene spremembe zakonodaje in ob dobrem vodenju bo tudi lažje narediti učinkovito reformo, pa je menila Čadonič Špelič.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.