Računsko sodišče je predstavilo revizijo pravilnosti določanja in izplačevanja plač direktorjev javnih zdravstvenih zavodov v letu 2003 in prvem trimesečju leta 2004. Sodišče je 26 javnim zdravstvenim zavodom izreklo negativno mnenje, šestim mnenje s pridržkom, 12 pa je izreklo pozitivno mnenje, je dejal prvi namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel.
Z revizijo pravilnosti določanja in izplačevanja plač direktorjev javnih zdravstvenih zavodov je računsko sodišče razkrilo nepravilnosti v skupnem znesku več kot 64 milijonov tolarjev, kar pomeni 8,5 odstotka revidiranih izplačil, je dejal Vesel.
Nepravilnosti naj bi bile po mnenju Vesela rezultat neurejenega sistema in deloma neaktivnosti svetov zavodov. Namestnica vrhovne državne revizorke Nataša Musar Mišeljič pa je dejala, da so problem zlasti zdravstveni domovi, in sicer v celjski in posavski regiji.
Direktorji javnih zdravstvenih zavodov najbolje plačani
Primerjava med podatki o izplačanih plačah direktorjev javnih zavodov z različnih negospodarskih področij je pokazala, da imajo najvišje plače direktorji javnih zdravstvenih zavodov, je povedal Vesel. Povprečna plača direktorja javnega zdravstvenega zavoda za december 2003 je znašala nekaj več kot milijon tolarjev in je za 19 odstotkov presegala povprečno plačo direktorja javnega zavoda s področja raziskovalne dejavnosti.
Po Veselovih besedah je treba nujno urediti problematiko dela na dveh delovnih mestih, tako na delovnem mestu direktorja in na delovnem mestu zdravnika. Zdravniki so namreč po ocenah direktorji kar 80 odstotkov javnih zdravstvenih zavodov. Treba je urediti tudi nesorazmerja, ki so nastala z uvedbo zdravniškega dodatka, ki je porušil razmerja med direktorji nezdravniki in zaposlenimi zdravniki, na drugi strani pa tudi razmerja med direktorji zdravniki in direktorji nezdravniki.
Veliko napak pri obračunavanju dodatkov
Računsko sodišče je revidiralo pravilnost določanja in izplačevanja plač direktorjev v 44 javnih zavodih, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, kar je približno tretjina vseh javnih zavodov s področja zdravstva v Sloveniji. Revizija je zajela plače direktorjev v sedmih lekarnah, desetih bolnišnicah, enaindvajsetih zdravstvenih domovih, dveh zavodih za zdravstveno varstvo, treh posebnih javnih zdravstvenih zavodih ter v eni skupnosti zdravstvenih zavodov.
Kot je dejala Musar Mišeljičeva, se je pri določanju in izplačevanju osnovne plače kot nepravilnost najpogosteje dogajalo, da pod postavko redno delo ni bila obračunana samo osnovna plača, temveč so bili količniku osnovne plače prišteti še količniki različnih dodatkov. Nadalje količnik osnovne plače v pogodbi o zaposlitvi ni bil skladen s količnikom, določenim v odredbi ministra za zdravje, oziroma količnik osnovne plače na izplačilni listi ni bil skladen s količnikom, določenim v pogodbi o zaposlitvi. Za obračunavanje plač (in s tem tudi osnovne plače) pa je bila uporabljena višja osnova, kot jo določa kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Sloveniji. Po besedah Musar
Pri določanju in izplačevanju dela plače za delovno uspešnost je
računsko sodišče najpogosteje kot nepravilnost ugotovilo, da svet
zavoda o delovni uspešnosti direktorja za obdobje, za katero mu je bila
delovna uspešnost obračunana, ni odločal, s čimer je ravnal v nasprotju
zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v
organih lokalnih skupnosti. V nekaterih javnih zavodih pa je svet
zavoda sicer potrdil izplačilo delovne uspešnosti direktorja, a pri tem
ni določil višine dela plače za delovno uspešnost. Sodišče je ugotovilo
tudi, da so dejanska izplačila delovne uspešnosti presegala odstotek,
ki ga je potrdil svet zavoda, ali celo najvišji dovoljeni odstotek. Po besedah Musar Mišeljičeve so ugotovili veliko nepravilnosti pri določanju in izplačevanju dodatkov.
Nepravilnosti tudi v Zavodu za farmacijo
Pri revidiranju pravilnosti poslovanja Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil Ljubljana je sodišče ugotovilo pomembne nepravilnosti na področju določanja in obračunavanja plač in drugih stroškov dela ter javnega naročanja materiala, storitev in osnovnih sredstev, zato je izreklo negativno mnenje.
Kot izhaja iz revizije, so na področju plač ugotovili, da zavod pri določanju in obračunavanju dodatkov ni upošteval zakonodaje in kolektivnih pogodb s tem, da je obračunaval dodatke v nepravilni vrednosti in izplačeval dodatke, ki niso imeli podlage v veljavnih predpisih, zato so bila ta izplačila previsoka za 12,1 milijona tolarjev.
