Niso vedeli, da je v priporu

Višje sodišče je opravilo notranji nadzor nad delom okrožnega sodnika v Novem mestu Borisa Kodriča v primeru večkratnega posiljevalca Stephena Casiraghija in zavrnilo domneve o nepravilnem postopanju sodnika. "Po opravljenem službenem nadzoru, ki ga je opravil sam, je predsednik višjega sodišča Jernej Potočar ocenil, da domneve o nepravilnem postopanju sodnika niso dokazane," so zapisali v sporočilu za javnost.

Casiraghi je, potem ko je bil zaradi vzornega vedenja predčasno izpuščen iz zapora na Povšetovi ulici v Ljubljani, na začetku februarja ugrabil 19-letno študentko iz Ajdovščine. Novomeško sodišče mu namreč med prestajanjem zaporne kazni v Ljubljani ni uspelo vročiti sodbe, po kateri bi moral zaradi napada na paznika v zaporu v Dobu odsedeti še eno leto in tri mesece.

Zaradi teh dogodkov se je predsednik ljubljanskega višjega sodišča na predlog ministra za pravosodje Lovra Šturma odredi službeni nadzor nad delom sodnika novomeškega okrožna sodišča, za katerega je obstajal sum, da v omenjenem primeru ni ravnal dovolj skrbno.

Službeni nadzor, ki ga je opravil predsednik ljubljanskega višjega sodišča, je pokazal, da ima okrožno sodišče v Novem mestu postopek vročanja pravnomočnih sodb urejen tako, da sodnik izda le odredbo za vročitev, sam postopek vročanja in ponovnega vročanja, če prvo vročanje ni uspešno, pa samostojno opravlja vpisničarka, so sporočili z višjega sodišča. Zaradi takega postopka, ki je sicer skladen z določbami Sodnega reda, sodnik Kodrič, ki je takoj po prejemu spisa odredil vročanje, ni bil seznanjen s tem, da večkratno vročanje ni bilo uspešno in zato tudi ni mogel izdajati navodil o drugačnih načinih vročanja oziroma o ukrepih iskanja obsojenca, je ugotovilo sodišče.

Predsednik višjega sodišča je sicer ocenil, da je način vročanja kot samostojno opravilo sodnega osebja sprejemljiv, saj vročanje sodnih pisem ne spada v pristojnost sodnika, priporočil pa je, naj sodna uprava novomeškega okrožnega sodišča določi natančnejša pravila vodenja postopkov vročanja, predvsem pa naj predvidi različne načine vročanja za posamezne vrste zadev. Iz zapisnika o službenem nadzoru tudi izhaja, da je bil glavni problem vročanja v obravnavanem primeru to, da novomeško sodišče ni vedelo, da je obsojenec v priporu in glede na sedanje načine pretoka informacij, tega tudi ne bi moglo in moralo vedeti.

Potrebujemo elektronski kazenski vpisnik

Stanje na tem področju bo zadovoljivo urejeno šele, ko bo v prakso uveden elektronski kazenski vpisnik, ki bo povezal vse relevantne baze podatkov, kar pa se ne bo zgodilo prej kot v enem letu. Na višjem sodišču zato ministru za pravosodje predlagajo, da takoj omogoči sodiščem neposreden dostop do centralne evidence kaznovanih oseb. Predlagajo tudi, da se obudi nekdanja praksa, ko so v zaporih vodili evidenco o tem, da se zoper osebe, ki so prestajale kazen ali pripor, vodijo še drugi kazenski postopki in so zapori o pričakovani izpustitvi takih obsojencev, obveščali sodišča.