'V praksi ni nobenega niza zadreg'

Opozicijski poslanci so na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 82. člena zakona o volitvah v državni zbor, ki se nanaša na glasovanje volivcev iz tujine. Poslanci LDS, SD, Zaresa in SNS pričakujejo, da bo ustavno sodišče sporno določbo zadržalo ter pojasnilo, kako naj se jesenske parlamentarne volitve izvedejo brez zapletov.

Zakon o volitvah v DZ, ki je bil spremenjen leta 2006, namreč v 82. členu določa, da lahko na volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in so vpisani v evidenco volilne pravice, glasujejo po pošti ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu. Tem volivcem se lahko pošlje prazna glasovnica s priloženo volilno karto, ki jo mora volivec podpisati.

Opozicijski poslanci opozarjajo, da je ta ureditev pomanjkljiva in protiustavna, saj po besedah vodje poslanske skupine LDS Jožefa Školča 'povzroča niz zadreg': "Volivcem v tujino se pošilja glasovnice, ne da bi imeli natančne volilne imenike, poleg tega pa ni mogoče nadzorovati, ali so glasovnice dejansko izpolnili naslovniki."

Zato volivci iz tujine niso v enakem položaju kot tisti v Sloveniji, postavlja pa se tudi vprašanje pravic kandidatov na volitvah. Volivcem iz tujine se namreč ob praznih glasovnicah brez ustreznih navodil lahko zgodi, da ne bodo imeli potrebnih podatkov, da bi glasovnico sploh lahko izpolnili, opozarja Školč.

Potrč: So enakost, tajnost in neposrednost zagotovljene?

Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč pa opozarja, da sta bili v dosedanjem sistemu dve varovalki, ki sta zagotavljali enakost in tajnost volitev. Volivci so morali namreč sporočiti, da želijo voliti, ter glasovnici priložiti potrjeno volilno karto. S spremembami zakona pa sta bili ti dve varovalki odpravljeni, poudarja Potrč.

Po novem sistemu se volivcem gradivo pošilja na podlagi zelo nenatančnih volilnih imenikov, pošiljajo se jim prazne glasovnice, vračajo pa glasovnice s podpisano volilno karto, podpisa pa se ne da preveriti, še opozarja.

Uveljavljanje volilne pravice slovenskih državljanov, ki prebivajo v tujini, je sicer po Potrčevih besedah nesporno in ga ne postavljajo pod vprašaj, pod vprašaj pa postavljajo ureditev, ki pušča dvom, ali so enakost, tajnost in neposrednost volitev zagotovljene, še pravi Potrč.

Vlada: Drugačna rešitev bi bila korak nazaj

Na očitke se je že odzvala vlada, ki meni, da omenjeni člen ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije in v praksi ne povzroča niza zadreg.

"Novela zakona iz leta 2006 je olajšala uresničevanje z ustavo zagotovljene volilne pravice tistim volivcem, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno prebivajo. Novela, ki jo je DZ sprejel z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, je to rešitev uzakonila, ker so se dotedanje rešitve v praksi izkazale kot nezadostne predvsem za volivce, ki živijo v državah, kjer ni diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije oziroma so od njega oddaljeni. Poleg tega je bilo takšno potrjevanje volilnih kart pri organih drugih držav marsikdaj povezano tudi z visokimi stroški za volivca. Dotedanja rešitev je bila preveč rigidna in tudi primerjalno-pravno gledano preveč toga,“ so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da se je na volitvah za predsednika republike leta 2007, ko se je rešitev prvič uporabila v praksi, izkazalo, da je glasovalo znatno višje število volivcev kot na prejšnjih volitvah predsednika republike.

"Ne drži, da volilni imeniki niso točni, saj se le ti sestavijo na podlagi evidence volilne pravice ter se predhodno razgrnejo, s čimer se državljanom omogoči, da jih pregledajo in zahtevajo morebitne popravke ali dopolnitve. Glede na to, da je narava glasovanja za volitve v DZ drugačna kot za predsedniške volitve, bo v volilni imenik lahko vpisan le tisti državljan, za katerega bo znan podatek o zadnjem naslovu stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Zagotovo pa drži navedba, da volivci, ki prebivajo v tujini, dejansko niso v enakem položaju kot tisti v Sloveniji; so namreč v slabšem položaju, saj je prav mogoče, da se morajo do najbližjega diplomatsko-konzularnega predstavništva peljati več tisoč kilometrov, medtem ko je v Sloveniji samo rednih volišč 3400, prav tako pa je volivcem v Sloveniji omogočeno predčasno glasovanje, glasovanje izven kraja stalnega prebivališča," so še dodali.