Vlada je na seji sprejela sklep, da sklene poravnalno pogodbo z nadškofijo Ljubljana glede vložene zahteve za denacionalizacijo za vrnitev nepremičnin v okviru vojaškega kompleksa Šentvid in nepremičnin na Pokljuki, ki so namenjene biatlonskemu športu. Kot je povedal obrambni minister Karl Erjavec, se državno pravobranilstvo strinja s sklenitvijo poravnave. Prav tako pa je zastopnik javnega interesa ocenil, da ni zadržkov za sklenitev takšne pogodbe.
Nepremičnine, ki so bile predmet poravnalne pogodbe, so bile ocenjene tudi s strani sodne cenilke, ki je ugotovila, da premoženje države s tem ne bo zmanjšano. Vrednost nepremičnin, ki jih dobi ljubljanska nadškofija namreč znaša slabih 7,5 milijona tolarjev, medtem ko bo ministrstvo za obrambo dobilo v last nepremičnine v višini dobrih 7,7 milijona tolarjev.
Ker pa bo obrambno ministrstvo nepremičnine, ki so predmet pogodbe, uporabljalo do leta 2008, sta se ljubljanska nadškofija in ministrstvo za obrambo dogovorila, da bo finančna razlika namenjena za vzdrževanje omenjenih objektov, je pojasnil Erjavec.
Red pri direktorskih plačah?
Ministrski svet je sprejel tudi spremembe in dopolnitve uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju. Temeljni cilj spremenjene uredbe, ki bo veljala za preko 2000 direktorjev v javnem sektorju, je vzpostaviti red na področju direktorskih plač v javnem sektorju. Spremenjena uredba se bo začela uporabljati s 1. marcem prihodnje leto, je dejal minister za javno upravo Gregor Virant.
Spremembe uredbe jasno in pregledno določajo strukturo plače. Dodatki so zelo omejeni in v strukturi plače ne bodo predstavljali bistvene postavke. Delovna uspešnost direktorjev pravnih oseb v javnem sektorju pa bo izplačana v obliki letne nagrade, ki lahko po zakonu znese največ dve osnovni plači. Nagrado bo predlagal organ upravljanja (na primer svet javnega zavoda), soglasje pa bo moral podati ustanovitelj (občina ali vlada).
To področje doslej ni bilo zadovoljivo urejeno, struktura plače je bila slabo definirana, odstotek plače za nagrajevanje delovne uspešnosti pa je bil neomejen in je postal v praksi reden sestavni del plače, ob katerem so se izplačevale še letne nagrade. Zaradi tega je prihajalo do nenormalno visokih, tako imenovanih ekscesnih plač, opozarjajo na ministrstvu za javno upravo.
Prva poteza vlade na področju urejanja plač v javnem sektorju je bila sprememba zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero so bila začasno, interventno določena maksimalna izplačila direktorjem.
Vlada predlaga odpravo še 36 administrativnih ovir
Vlada je na sprejela tudi program ukrepov za odpravo administrativnih ovir, v katerega je vključila 36 ukrepov. Med njimi je minister Virant naštel odpravo upravnih zaostankov, razširitev projekta vse na enem mestu na družbe z omejeno odgovornostjo, zmanjšanje števila potrebnih obrtnih dovoljenj in poenostavitev postopka priglasitev obrti podobnih dejavnosti. Večina ukrepov, ki jih je vlada sprejela danes, bo uresničena v letu 2006, je napovedal Virant.
Vlada ustanovila skupine za pripravo privatizacije
Vlada je ustanovila tudi posebne delovne skupine za pripravo predlogov privatizacije gospodarskih družb, ki so še pretežno v državni lasti. Skupine bodo pripravile predloge privatizacije Telekoma Slovenije in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), umika Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) iz upravljanja v podjetjih ter privatizacije na področju energetike, je povedal tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak.
