Vlada je na današnji seji sprejela odlok o plačah funkcionarjev, po katerem se bodo funkcionarjem, ki se jim z odlokom povečuje osnovna plača, nesorazmerja v osnovnih plačah začela odpravljati s 1. marcem 2006 do konca leta 2009.
Poleg tega je za obravnavo v Državnem zboru po skrajšanem postopku pripravila predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki naj bi omogočila začetek uporabe odloka hkrati z začetkom uporabe uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju. Tako bi v celoti uredili plače v vrhnjem sloju javnega sektorja, je po seji dejal minister za javno upravo Gregor Virant.
Manj za ministre, več za župane
Z odlokom o plačah funkcionarjev se določajo plače za funkcionarje izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti ter drugih državnih organov na državni ravni in za župane. Tistim funkcionarjem, ki se jim z odlokom povečuje osnovna plača, bodo povišanja postopna do konca leta 2009. Med njimi so zlasti župani, saj so bile njihove plače v nekaterih primerih leta 1998 "praktično razpolovljene", je dejal Virant. Tistim funkcionarjem, ki se jim osnovna plača z odlokom znižuje, pa se bo slednja dejansko takoj znižala na raven, določeno z odlokom.
Po predlaganem odloku je struktura plače bolj pregledna. Plača je sestavljena samo iz osnovne plače in dodatka za delovno dobo. Le pri funkcionarjih v pravosodju lahko področni zakon določi del plače za delovno uspešnost in nekatere dodatke, ki pa jih lahko prejemajo le ozke kategorije teh funkcionarjev, opozarjajo na ministrstvu za javno upravo.
Prva neposredna posledica odloka, ki bo nastala že s 1. marcem 2006, bo znižanje dodatka za delovno dobo z 0,5 odstotka na 0,3 odstotka za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Vlada tak odstotek predlaga tudi v kolektivni pogodbi za javni sektor, je dejal Virant.
Sprejeli uredbo o usklajevanju zunanje politike
Vlada je sprejela tudi uredbo o sodelovanju, obveščanju in usklajevanju na področju zunanjih zadev in mednarodnih odnosov. Na podlagi te uredbe naj bi bilo sodelovanje ministrstva za zunanje zadeve in vlade z Državnim zborom ter predsednikom republike usklajeno.
Ta uredba ne posega v pristojnosti DZ ali predsednika republike, je po seji vlade poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. "Uredba ni neposredno povezana s katerimkoli dogodkom iz preteklosti. Gradimo sistem za naprej. Če bi prišlo do nekaterih nenapovedanih dogodkov, improvizacij itd., naš sistem ne bi mogel nuditi takšne opore in podpore, kot jo je v principu pripravljen in po zakonu tudi dolžan. Skušamo zaokrožiti naše zunanjepolitično oz. mednarodno delovanje," je pojasnil Rupel.
Na vladno uredbo so se že odzvali iz urada predsednika republike Janeza Drnovška, kjer se z njenim sprejetjem strinjajo. Prepričani so, da njen namen ni poseganje v veljavno ustavno in zakonsko ureditev na tem področju temveč, da želi vlada le izvrševati že veljavne ureditve.
Justina zamenjal Črnčec
Vlada je razrešila generalnega direktorja Obveščevalno varnostne službe (OVS) obrambnega ministrstva Zorana Justina, ki ga je pred slabim letom dni imenoval že sedanji obrambni minister Karel Erjavec. Kot drugi šef v Erjavčevem mandatu bo zdaj vojaške obveščevalce vodil Damir Črnčec.
