Povprečna obrestna marža se že od leta 1997 vztrajno znižuje in je decembra lani znašala štiri odstotke, kar je za 0,5 odstotne točke manj kot leto prej.

Po navedbah Ekonomskega ogledala se je donos na povprečno aktivo, ki se je med letom na letni ravni gibal med 1,1 in 1,3 odstotka, zaradi oblikovanja dodatnih rezervacij pri eni od večjih bank, ki je lani izkazala izgubo, znižal na 0,8 odstotka. Prav tako se je z lanskim decembrom znižal tudi donos na povprečni kapital bank, ki se je med letom gibal med 10,6 in 14,3 odstotka, konec leta pa je bil 7,8-odstoten.

V povprečni strukturi naložb bank so se lani povečala posojila nebančnim komitentom, med katerimi je največ posojil pripadlo gospodarstvu. Pred uvedbo davka na dodano vrednost se je lani moŽno povečalo kreditiranje prebivalstva, v drugi polovici leta pa je hitreje naraščalo kreditiranje gospodarstva. Delež naložb v vrednostne papirje v povprečni strukturi aktive bank se je v letu 1999 zmanjšal iz 33,5 odstotka na 28,5 odstotka.

Najpomembnejši vir sredstev so bile tako kot v predhodnih letih tudi lani vloge nebančnega sektorja, ki so prispevale 69,3 odstotkov sredstev, med njimi pa prevladujejo vloge prebivalstva. Obseg tolarskih vlog prebivalstva se je lani realno povečal samo za 7,3 odstotka, kar gre pripisati negativnim učinkom uvedbe DDV na varčevanje prebivalstva. Na drugi strani je bila rast obsega deviznih vlog 6,3- odstotna, kar je več kot v predhodnih letih. Spremenila se je tudi rožnostna struktura tolarskih vlog prebivalstva, saj so imele konec 1999 dolgoročne vloge 18,7 - odstotni delež, kar je za 1,5 odstotne točke več kot decembra 1998. Omenjeno dejstvo je posledica povečanja pasivnih obrestnih mer v drugi polovici leta in pa varčevanja prebivalstva v okviru stanovanjske varčevalne sheme.

Merjeno z nekonsolidiranimi bilančnimi vsotami je trŽni deleŽ treh največjih bank - Nove ljubljanske banke, Nove kreditne banke Maribor in SKB - konec decembra znašal 51,1 odstotka celotne bilančne vsote, pri čemer z 27,6 odstotka prevladuje NLB.