Nizko zaupanje v delo vlade in večinska podpora protestom

Družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji Valicon je z raziskavo #Novanormalnost spremljala ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Znotraj raziskave so še posebno pozornost namenili odpiranju lokalov in storitev v Sloveniji, odnosu do protestov kot obliki izražanja mnenja, osebnemu doživljanju epidemije, zaupanju v delo vlade in odnosu anketiranih do cepljenja.

Tisti, ki so z vsebino protestov seznanjeni, proteste v večini podpirajo

Po prvem večjem množičnem protestu so prav tako preverili oceno seznanjenosti ljudi z zahtevami protestnikov, podporo protestom in oceno primernosti takšne oblike izražanja mnenja. V raziskavi so ugotovili, da 18 odstotkov vprašanih meni, da so z vsebino protestov zelo dobro seznanjeni, 37 odstotkov pa meni, da so z zahtevami bolj seznanjeni kot neseznanjeni. Skupaj je torej z vsebino protestov seznanjenih več kot polovica (55 odstotkov) sodelujočih. Ta odstotek je sicer za osem odstotkov nižji kot pred letom dni.

Med tistimi, ki so vsaj delno seznanjeni z vsebino protestov, ne glede na to, ali se jim množični protesti na javnih mestih trenutno zdijo primerni ali ne, se z zahtevami protestnikov strinja skoraj 70 odstotkov vprašanih. Pri tem se 40 odstotkov anketirani povsem strinja, 29 odstotkov pa se z njimi bolj strinja kot ne strinja. Ta odstotek je za osem odstotnih točk višji kot lani.

21 odstotkov protestom ni tako naklonjena. 10 odstotkov anketiranih se jih pri tem z vsebino bolj ne strinja, 11 odstotkov pa se jih sploh ne strinja. Ob tem pa je bilo 10 odstotkov anketiranih neodločenih.

"Anketirani so bili le tisti, ki so z vsebino protestov vsaj delno seznanjeni," so ob tem poudarili na Valiconu. Na celotnem vzorcu vsebino protestov pozna in se z njo bolj strinja 38 odstotkov, 17 odstotkov se z vsebino bolj ne strinja ali so neodločeni, 45 odstotkov populacije pa je do protestov bolj indiferentnih in vsebine ne poznajo tako dobro.

Da so množični protesti na javnih mestih, kot je bil na primer shod v Ljubljani, ki je potekal 27. aprila, povsem primerni za izražanje mnenj, je dejalo 43 odstotkov anketiranih, da so bolj primerni pa 18 odstotkov. To velja ne glede na to, ali se z vsebino protestov strinjajo ali ne, pa odgovarja več kot 60 odstotkov vprašanih.

Z mnenjem, da "tovrstni množični shodi predstavljajo večje tveganje za širjenje okužb s koronavirusom" se strinjata dve petini (40 odstotkov) vprašanih, 17 odstotkov se jih povsem strinja, 23 odstotkov pa se bolj strinja, kot ne strinja. Medtem pa se slaba tretjina (31 odstotkov) s takšnim mnenjem sploh ne strinja, še dobra petina (22 odstotkov) pa prav tako bolj ne strinja kot strinja. "Mnenje o tveganosti množičnih shodov za širjenje okužb je torej dokaj razdvojeno, a se večji del populacije z oceno tveganosti bolj ne strinja," so zapisali.

Zaupanje v delo vlade na najnižji ravni odkar izvajajo raziskavo

Dojemanje trenutne situacije je tokrat nekoliko manj negativno, optimizem pa še nekoliko bolj izrazit. "Po drugi strani je zaskrbljenost glede virusa tokrat spet nekoliko višja. Z ukrepi so prebivalci trenutno manj nezadovoljni, a zaupanje v delo vlade na področju omejevanja širjenja virusa še vedno ostaja in je na najnižji ravni, odkar izvajamo raziskavo," pravijo pri Valiconu.

Situacijo kot negativno opisuje 64 odstotkov vprašanih, pred dvema tednoma je bilo takšnih nekoliko več – kar 71 odstotkov anketirancev. Dobra polovica vprašanih pa situacijo še vedno dojema kot neprijetno in utrujajočo.

Da so se že, ali pa se še nameravajo cepiti, je zadnji vikend zopet odgovorilo več vprašanih. To je izrazilo 41 odstotkov sodelujočih v raziskavi, pri čemer se je najbolj opazno povečal delež že cepljenih (23 odstotkov). Da bi se verjetno cepili je tokrat odgovorilo 16 odstotkov vprašanih, manj pa je tudi takšnih, ki se ne bi cepili – petina anketiranih. Slaba četrtina medtem odgovarja, da se zagotovo ne bodo cepili.

A da gre situacija na bolje tokrat odgovarja skoraj štiri petine vprašanih. Podoben delež anketirancev pa je tako odgovorilo konec februarja. Po drugi strani je tokrat delež anketirancev, ki so zaskrbljeni zaradi novega koronavirusa, spet nekoliko višji in znaša 67 odstotkov, kar je podobno kot konec marca.

Da so ukrepi prestrogi, tokrat odgovarja 57 odstotkov vprašanih, precej manj pa je takih, ki ocenjujejo, da so ukrepi premalo strogi (15 odstotkov). Delež vprašanih, ki vladi (bolj) ne zaupa pri delu na področju omejevanja širjenja tega nalezljivega virusa pa kljub temu ostaja visoko. 79 odstotkov anketirancev vladi ne zaupa na tem področju, skupna stopnja zaupanja pa je najnižja od avgusta lani in znaša 57 odstotkov.

Mešana občutja ob odpiranju lokalov in storitev

Skoraj natanko leto dni po tem, ko so pri družbi za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji Valicon prvič preverjali odnos javnosti do sproščanja ukrepov, konkretno glede ponovnega odpiranja lokalov in storitev, je mnenje sodelujočih v raziskavi nekoliko pozitivnejše. Relativna večina oz. dobra tretjina vprašanih (37 odstotkov) je odpiranje pospremila s pozitivnim mnenjem. Veselje ob sproščanju teh ukrepov je izrazilo 18 odstotkov anketiranih, naklonjenost pa 19 odstotkov.

Slaba četrtina sodelujočih pa je bila pa je ponovno odpiranje pospremila s previdnostjo (23 odstotkov). Še 17 odstotkov vprašanih je bilo ravnodušnih, medtem ko 15 odstotkov odpiranje sprejema z zadržanostjo, osem odstotkov z negotovostjo, strah pa je izrazil le odstotek vprašanih.

"Pred letom dni, ko so po prvem valu epidemije prav tako začeli sproščati ukrepe, je bilo veselih ali naklonjenih skupaj 35 odstotkov, zato je bilo precej več previdnih in negotovih – skupaj 41 odstotkov," so sporočili z Valicona. Čeprav je razlika glede na prvi val očitna, pa tudi tokrat ne moremo govoriti o splošnem navdušenju ali celo evforiji od odpiranju lokalov in storitev, pa ob tem opozarjajo.