Pri Delavski hranilnici in NLB dražje bančne storitve

Nekatere banke znova dražijo svoje storitve. Med njimi Nova Ljubljanska banka (NLB), pri kateri bodo s 1. septembrom dražja nadomestila za upravljanje osebnih računov. Tako se bo nadomestilo za NLB Klasični račun podražilo z 2,60 evra na 2,99 evra mesečno, za Srebrni račun na 2,09 evra na mesec in Zlati račun s 7,99 na 8,49 evra mesečno.

Iz NLB na podražitve odgovarjajo, da "v banki pozorno spremljajo razmere na trgu in interne analize stroškov ter skladno s tem ustrezno oblikujejo svojo cenovno politiko".

A to niso edine letošnje podražitve največje slovenske banke. Z januarjem so na 24 evrov letno povišali članarino za kartice z odloženim plačilom, kot so Karanta, Mastercard in Visa, kažejo podatki Zveze potrošnikov Slovenije, s 1. julijem pa se je z 0,55 na 0,6 evra podražil dvig gotovine pri bankomatih drugih bank v Sloveniji. Prvega avgusta je začela veljati tudi nova cena za dvig gotovine s karticami NLB Karanta, NLB MasterCard in NLB Visa.

Precej prahu je na začetku letošnjega leta dvignila tudi uvedba paketov pri NLB, v okviru tega pa so svojim komitentom osebne bančne račune samodejno preoblikovali v bančne pakete. Za nekatere so se cene bančnih storitev povišale, a na banki so na to odgovorili, da je "skupni strošek, ki ga imajo komitenti z bančnimi storitvami, nižji". Odločitev, da za komitente oblikujejo štiri različne pakete, je posledica sledenja sodobnim trendom. "Z uporabo paketov in enotnim mesečnim nadomestilom bo zanje poslovanje še učinkovitejše in preglednejše."

Pakete že uvaja SKB, njegovi komitenti pa lahko izbirajo med tremi različnimi paketi; Moj S Paket, Moj M Paket in Moj L Paket, cene pa so postavljene pri petih, devetih in 13,5 evra mesečno. Pri tem so v sporočilu za javnost zapisali, da so "novi SKB-paketi, opremljeni s produkti za vsakodnevno bančno poslovanje, cenovno ugodnejši kot posamični produkti, hkrati pa so zasnovani tako, da imajo stranke glede na svoje potrebe možnost izbire med njimi".

Svoje storitve s 1. novembrom draži tudi sicer znana kot najugodnejša med ponudniki Delavska hranilnica. Povišale se bodo provizije za plačilo univerzalnega plačilnega naloga (UPN) na bančnem okencu za imetnike osebnih računov, in sicer na 0,49 evra, ter provizije za obdelavo trajnikov in SEPA direktnih obremenitev na 0,22 evra.

Spreminja tudi stroške nadomestil za dvig gotovine na bankomatih. Medtem ko dvigi na njihovih bankomatih ostajajo brezplačni, teh je po državi trenutno 67, se bodo dvigi gotovine na bankomatih drugih bank zaračunavali v višini 0,45 evra, brezplačni pa ostajajo trije dvigi, sporočajo z Delavske hranilnice in ob tem dodajajo, da so "zadnja finančna ustanova, ki uvaja plačilo dviga, izjemi sta le banki, ki ne razvijata bankomatske mreže".

Na napovedane podražitve pa pravijo, da "svojo politiko cen prilagajajo razmeram na bančnem trgu, vendar v skladu s svojim poslanstvom kljub spremembi cen ostajajo najugodnejša bančna ustanova za prebivalstvo". So pa letos že podražili vodenje osebnega računa z 1,25 evra na 1,55 evra.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije ugotavljajo, da so banke samo letos podražile že 21 storitev, med njimi so cene povišali Delavska hranilnica, NLB, Deželna banka Slovenije, SKB in NKBM. Kar sedem storitev, med njimi dvig gotovine na bankomatu, vodenje osebnega računa, trajne naloge in direktne obremenitve so podražili pri DBS, zadnji storitvi z 0,22 evra na 0,3 evra.

Ob številnih podražitvah pa se poraja vprašanje, kako banke o tem obveščajo svoje komitente. Da je banka v skladu z zakonom "najmanj dva meseca pred uvedbo sprememb dolžna posredovati uporabnikom napoved sprememb," pravi Alina Meško z Zveze potrošnikov Slovenije.

Pri NLB poudarjajo, da "skladno z zakonskimi določili vse morebitne spremembe nadomestil vsakokrat javno objavijo tudi na spletnih straneh banke". Pri Delavski hranilnici pa so na naše vprašanje o obveščanju svojih komitentov o napovedanih spremembah odgovorili, da je "Delavska hranilnica, d. d., z dnem 8. 8. 2019 napovedala spremembo tarife za fizične osebe na spletni strani, v spletni ter mobilni banki".

A nimajo prav vsi komitenti bank spletne ali mobilne banke, informacije o podražitvah pa tako do mnogih ne pridejo: "Zakon sicer ne opredeljuje, na kakšne načine bi morala (banka) to storiti, a po našem mnenju mora to storiti tako, da informacije pridejo do vseh uporabnikov. Ker ne moremo reči, da danes prav vsi uporabljajo splet (posebej ne pri Delavski hranilnici, ki ima kar nekaj starejših komitentov), bi jih po našem mnenju morali obvestiti na drug način, npr. pisno na izpisku ali podobno," dodaja Meškova.