Energetika je leta 2001 plačala za delnico od 2200 do 3800 tolarjev, Nova ljubljanska banka ji ponuja 370 tolarjev, če dobi še del poslov, to so transakcijski računi Energetike in Holdinga ter depoziti. Za golo delnico brez poslov pa ji ponuja 1 tolar. Tudi to naj bi bilo bolje kot usoda SIB v primeru neprodaje.
"V petek bi tako prišlo do imenovanje prisilne uprave in v nadaljevanju likvidacija, ki bi se sprevrgla v stečaj," je povedala predsednica komisije za prodajo SIB banke Alenka Žnidaršič Kranjc.
Člani komisije za prodajo SIB in vodstvo Energetike nad višino ponudbe niso presenečeni. Skrbni pregled poslovanja SIB je namreč pokazal, na izredno slabo poslovanje banke, veliko kreditov sploh ni bilo pravilno zavarovanih.
Nadzorni svet Energetike bo o ponudbi Nove ljubljanske banke razpravljal jutri, nato pa še skupščina Energetike, nadzorni svet Holdinga in še njegova skupščina. Na voljo pa nimajo veliko časa, saj mora biti pogodba sklenejna do petka, sicer bo Banka Slovenije uvedla prisilno upravo.
Kot nam je povedal direktor Energetike Hrvoje Draškovič, bodo v teh nekaj dneh poskušali izpogajati višjo ceno. Dosegli naj bi jo tako, da bodo Novi ljubljanski banki ponudili na primer še dodatne transakcijske račune javnih podjetij in torej ne le Holdinga in Energetike. Ker v Novi ljubljanski banki o tem še niso obveščeni, ne morejo povedati, ali se bodo pogajali.
Glede vlaganja odškodninskih tožb pa namen ljubljanske županje Danice Simšič (ZLSD) po njenih besedah nič drugačen kot je bil. "Vztrajam pri tem, da bom, ko bodo znani elementi za ugotavljanje škode in ti bodo zdaj po podpisu pogodbe o prodaji dokončno znani, bo mogoče vložiti že prve odškodninske tožbe, " je za 24ur povedala ljubljanska županja Simšičeva. V prihodnjih dneh pa bo tudi zanimivo, ali bo mestna občina sprožila postopek za vložitev odškodninskih tožb zoper vpletene v nakup SIB leta 2001. Do zdaj so namreč trdili, da še ni jasno, ali je ob tem nakupu sploh nastala škoda. Desetkrat nižja ponujena cena kaže ravno na to.