Nobelova nagrada za ekonomijo znanstvenikom za prispevke na področjih ekonomike dela

V Stockholmu so razglasili prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo. Tehnično ne gre za Nobelovo nagrado, saj je Alfred Nobel ni omenil v svoji oporoki, a jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami.

Prejemniki letošnje Nobelove nagrade za ekonomijo so Kanadčan David Card s kalifornijske univerze Berkeley za empirični prispevek k ekonomiki dela ter izraelsko-ameriški znanstvenik Joshua Angrist z univerze MIT in nizozemsko-ameriški znanstvenik Guido Imbens z univerze Stanford za metodološki prispevek k analizi vzročnih razmerij. Vsi trije so naredili korak naprej na področju naravnih poskusov.

Nobelovo nagrado za ekonomijo so letos podelili za prispevek na področju naravnih eksperimentov. Dobitnik polovice nagrade David Card je skupaj s pokojnim kolegom Alanom B. Kruegerjem pomembno vplival na večjo vlogo empiričnih raziskav v sodobni ekonomski znanosti, je poudarila profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete Polona Domadenik Muren.

"Letošnji dobitniki prestižne Nobelove nagrade so nagrajeni za svoje delo na področju ekonomije dela ter metodologije naravnih eksperimentov, ko ukrepi različnih ekonomskih politik pripeljejo do razmer, ki so podobne podobna naključnim poskusom," je  strnila Domadenik Murnova.

Card in Krueger sta v začetku 90. let prejšnjega stoletja izzvala prevladujočo teoretično doktrino o negativnem vplivu minimalne plače na zaposlenost tako, da sta izvedla naravni eksperiment. Primerjala sta rast zaposlenosti v restavracijah s hitro prehrano v ameriških zveznih državah New Jersey in Pensilvaniji pred in po dvigu minimalne plače v New Jerseyu s 4,25 na 5,05 dolarja. Na podlagi terenske raziskave v več kot 400 restavracijah s hitro prehrano sta ugotovila, da se je zaposlenost v New Jerseyju kljub višji minimalni plači povečala bolj kot v Pensilvaniji. Razlika sicer ni bila statistično značilna, zagotovo pa ni bilo možno trditi, da obstaja negativni učinek višje minimalne plače na zaposlenost. Pozneje sta to raziskavo nadgradila v drugih zveznih državah in potrdila omenjeno hipotezo, je orisala.

Njuno delo je imelo po njenih besedah tako pomemben vpliv tako na kasnejše empirične raziskave na področju trga dela z uporabo metode naravnega eksperimenta kot tudi na ekonomsko politiko po svetu. "V Veliki Britaniji in Nemčiji je na primer prišlo do uvedbe minimalnih plač na nacionalni ravni tudi zato, ker sta v svojem pionirskem delu dokazala, da višje minimalne plače povečajo plače najslabše plačanim zaposlenim brez tveganja, da bi to vplivalo na zmanjšanje zaposlenosti," je izpostavila.

Drugo polovico letošnje Nobelove nagrade sta si razdelila Angrist in Imbens za prispevke k metodologiji naravnih eksperimentov in vzročnega sklepanja. Po navedbah Kraljeve švedske akademije znanosti sta rešila metodološko težavo in pokazala, kaj lahko o vzrokih in posledicah ugotovimo na podlagi naravnih eksperimentov. S tem sta naredila revolucijo v empiričnih raziskavah v ekonomiji.

Vsi trije so z metodami naravnega eksperimentiranja pokazali, kako lahko naključni dogodki ali spremembe politik različno vplivajo na različne skupine ljudi, podobno kot velja pri kliničnem preskušanju v medicini. Cardove študije temeljnih vprašanj za družbo ter metodološki prispevki Angrista in Imbensa so pokazali, da so naravni poskusi bogat vir znanja, so poudarili v švedski akademiji znanosti. 

Spomimo

Nagrado za ekonomske znanosti v spomin Alfreda Nobela je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300. obletnici. Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu. S tem je ta nagrada precej mlajša od pravih Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Nobel.

Lani sta bila prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo Američana Paul R. Milgrom in Robert B. Wilson. Kraljeva švedska akademija znanosti jima jo je podelila za izboljšave pri teoriji dražb in iznajdbo novih dražbenih formatov v korist kupcem, prodajalcem in davkoplačevalcem po vsem svetu. Na seznamu dosedanjih prejemnikov teh nagrad močno prevladujejo znanstveniki z ameriških univerz.

Letošnje razglasitve so se začele minuli ponedeljek

Razglasitev letošnjih nagrad se je začela minuli ponedeljek. Nagrado za medicino ali fiziologijo sta prejela David Julius in Ardem Patapoutian za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik, za fiziko je šla v roke japonsko-ameriškemu znanstveniku Syukuri Manabeju, Nemcu Klausu Hasselmannu in Italijanu Giorgiu Parisiju za njihov prispevek k vzpostavljanju podnebnih modelov in razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov.

Nobelova nagrajenca za kemijo sta Nemec Benjamin List in britansko-ameriški znanstvenik David MacMillan za razvoj orodja za gradnjo molekul. Nagrado za literaturo je prejel na Zanzibarju rojeni pisatelj Abdulrazak Gurnah. Nobelova nagrada za mir, ki velja za najbolj prestižno, je šla v roke novinarjema Marii Ressa s Filipinov in Dmitriju Muratovu iz Rusije za branjenje svobode izražanja.

Nagrade, ki jih Kraljeva švedska akademija znanosti podeljuje 120 let, bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela. Nagrajenci znanstvenih kategorij ter književnosti bodo nagrade namesto v švedskem Stockholmu zaradi pandemije covida-19 predvidoma tudi letos prejeli v svoji domovini. Nobelovo nagrado za mir pa običajno podelijo v norveškem Oslu.