'Noben zlobni jezik me ne bo ustavil pri borbi za boljši svet'

Kot je v daljšem zapisu na družbenih omrežjih zapisala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, na katero se je po obisku Afrike vsul plaz kritik in očitkov, sta za njo "uspešna obiska v Ugandi in Ruandi. Slovenija ima zagotovljena oba glasova za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN, zunanja ministra obeh držav se bosta udeležila afriških dni, ki bodo 20. in 21. aprila na Brdu pri Kranju, ruandski predsednik Paul Kagame je izrazil željo, da bi obiskal Slovenijo, o čemer sem že obvestila našo predsednico Natašo Pirc Musar".

 O posvojeni šimpanzinji

"V ugandskem centru za učenje in rehabilitacijo divjih živali Entebbe sem res simbolično posvojila osirotelo šimpanzinjo, ki je bila žrtev nelegalne trgovine s primati. Darovala sem iz svojih lastnih sredstev. Osebje v centru je želelo, da šimpanzinja nosi ime po posvojiteljici. Obvezala sem se, da bom centru, ki živali po rehabilitaciji vrača v naravo, mesečno nakazovala, kolikor bom lahko. Kdor ima s tem, da jaz v življenju pač to počnem – darujem nevladnim organizacijam, problem, naj ta problem kar ima. Vedno se bom trudila za boljši svet in noben zlobni jezik me pri tem ne bo ustavil, " se je še enkrat odzvala na očitke v zadnjih dneh. 

Kot je izpostavila, sta stroške njene namestitve nosili državi gostiteljici: "Uganda v celoti, tudi za moje spremstvo šestih oseb, letalske karte so bile okoli 1600 evrov (Turkish airlanes, economy class)." Celoten izračun bodo novinarji prejeli od DZ, obljublja. 

Kot meni, "se je njen obisk Afrike spremenil v cirkus, v katerem sta bila prikazana predvsem neverjetno podcenjujoč odnos do obeh držav in očitno neznanje o dimenzijah parlamentarne diplomacije, ki jo izvajam kot predsednica Državnega zbora". Poudarila je: "Tudi ljudje v Afriki so ljudje in tudi ljudje v Afriki si želijo biti slišani, upoštevani, predvsem pa si želijo povezovanja z ostalim svetom, gospodarske izmenjave, sodelovanja pri boju proti podnebnim spremembam in solidarnosti. In nobena od afriških držav ni politično nepomembna. Sploh ne v luči lobiranja za glasove za nestalni sedež v Varnostnem svetu OZN in tudi ne v luči ruske agresije na Ukrajino glede na to, da Rusija vztrajno širi svoj vpliv na afriških tleh. Da ne govorimo o tem, od kod smo potem, ko se je zaprla ruska pipa, dobili zemeljski plin."

Kot zagotavlja, sta s predsednico ugandskega parlamenta spregovorili o njihovi strogi zakonodaji glede skupnosti LGBTQ+: "Zelo jasno ji je bilo predstavljeno naše stališče, saj je Slovenija sopodpisnica listine, s katero je EU obsodila ugandsko zakonodajo. V okviru spoštljivega dialoga sva se strinjali, da ima Uganda drugačno kulturo in zgodovino, na spremembo njihovih stališč pa lahko vplivamo z dobrim zgledom. Zadeva je bila izpostavljena tudi na pogovorih z nekaterimi ugandskimi parlamentarci, ki so pazljivo poslušali naše argumente." Do Klakočar Zupančičeve je bil med drugimi kritičen tudi zagovornik enakih možnosti Miha Lobnik, ki je dejal, da Slovenija zaradi stališč Ugande do skupnosti LGBTIQA+ ne bi smela iskati podpore pri kandidaturi za mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN.

Kot je med drugim zapisala, so se v pogovorih dotaknili tudi pravice do splava, ki da je v nekaterih evropskih državah (ki so celo članice EU) ženskam veliko bolj grobo kršena kot npr. v Ruandi. Del javnosti so pri tem razburile tudi izjave Klakočar Zupančičeve, da bi nam lahko bila Ruanda vzor glede politične vključenosti žensk. Nekdanji minister za šolstvo in profesor na FDV dr. Jernej Pikalo je njeno izjavo označil za zavržno in navedel, da je razlog večinske ženske sestave parlamenta (61 odstotkov) genocid leta 1994, ko je umrlo na desettisoče moških. Klakočar Zupančičeva vrača žogico in tovrstne izjave označuje za "lažne" in "zavržne". "Leta 2003 so spremenili ustavo tako, da imajo ženske v 80-članskem parlamentu zagotovljenih 25 sedežev. Trenutno ima ruandski parlament 61 odstotkov žensk, vključno s predsednico. Izjavi, da je žensk pač toliko, ker so bili moški pobiti v genocidu, in da ženske pač tam so – v smislu, da kake večje dodane vrednosti pa ne predstavljajo, sta lažni in zavržni." 

Ruanda je zelo okoljsko ozaveščena država, saj je po čistoči med prvimi na svetu, še dodaja v svojem zapisu.