Slovenija

Noč na migrantskih poteh po Kočevskem rogu in dolini Kolpe

Kočevski rog, 17. 08. 2019 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Mirko Vorkapić / Daniel Fazlić
Komentarji
280

Nedaleč od Miklarjev, v globokem gozdu in pri glavnem odcepu za pot na sever ali proti Kočevju, smo naleteli na prve znake, da se tukaj tudi tihotapijo ljudje. Po makadamski gozdni poti je namreč pribrzel audi, v katerem sta sedeli osebi, ki ju je zanimalo, ali smo se izgubili. Ob pogovoru je hitro postalo jasno, da sogovornika poznata tako taktike kot poti, po katerih se gibljejo migranti ...

Slovenska policija ima na južni slovenski meji že mesece veliko dela, saj se je število ilegalnih prehodov v enem letu povečalo za 47 odstotkov. Na meji je postavljenih več kot 100 kilometrov ograje in številne enote, ki s sprovajalci in migranti igrajo vsakodnevno igro mačk in miši, večinoma uspešno, a teren in pomanjkanje policistov sta okno priložnosti za številne poskuse prečkanja meje.

Samo raziskovanje tihotapskih poti se je začelo v popoldanskem času na robu gozdne meje v Beli krajini. Domačini so nas usmerili na poti in k zapuščenim hišam, kjer so tako imenovana pobirališča migrantov. Namreč, tihotapljenje je pogosto zelo kratko in v fazah, da bi se lahko tihotapci in sprovajalci izognili policijskim patruljam v kočevskem gozdu.

Ena najnovejših točk, ki jih tudi policija pogosto obiskuje, je v zapuščeni hiši v Miklarjih, ki je imela kar nekaj znakov, da so jo obiskali ljudje iz Bosne, tudi pločevinka kokošje paštete, ki jo izdeluje bosansko podjetje. Ravno te zapuščene hiše, ki jih je v gozdovih med Črnomljem in Kočevjem ogromno, so točke za začasno skrivanje skupin migrantov, ki si nato želijo čim hitreje prispeti do Italije. Kočevski gozd je nasprotje v nasprotju, saj velja za eno najbolj zapuščenih območij v Sloveniji, a je hkrati logistično zelo razvito, saj gozdno podjetje dobro skrbi za vzdrževanje poti, ki nepričakovano gosto prepredajo celotno območje. Tako lahko nekdo, ki prečka mejo na Kolpi in se usmeri proti gozdu, pride do Krima in Ljubljanskega barja, ne da bi zapustil 30-metrske krošnje in goščavo, ki ponuja odlično skrivališče.

V zapuščeni hiši smo naleteli na obleke, obutev in nekaj praznih pločevink.
V zapuščeni hiši smo naleteli na obleke, obutev in nekaj praznih pločevink. FOTO: Miro Majcen

S seboj smo imeli dva zemljevida, a je hitro postalo jasno, da uradna avtokarta, četudi je imela dobro razmerje, ne bo zadostovala, saj skozi kočevski gozd kaže le dve cesti. Daniel, ki je večino življenja živel čez hrib, na robu Bele krajine, je imel v lasti vojaško "specialko" iz osemdesetih, z vsemi označenimi cestami, hišami in celo ruševinami. Sodeč po karti, je bilo hitro jasno, da mreža cest, ki jih je več, kot bi si lahko predstavljali, omogoča hitro premikanje proti Ljubljani ali Primorski. Cesta Črnomelj–Kočevje je zelo prometna cesta, čeprav je makadamska, na njej pa se zaradi GPS-tehnologije zelo pogosto najdejo tudi tujci, ki iščejo bližnjice.

To dejstvo policiji otežuje delo, saj registrske tablice in avtomobili niso dovolj za iskanje tihotapcev in sprovajalcev. Nedaleč od Miklarjev, v globokem gozdu in pri glavnem odcepu za pot na sever ali proti Kočevju, smo naleteli na prve znake, da se tukaj tudi tihotapijo ljudje. Po makadamski gozdni poti je namreč pribrzel audi, v katerem sta sedeli osebi, ki ju je zanimalo, ali smo se izgubili. Pojasnili smo, da kot novinarska ekipa raziskujemo tihotapske poti. Ob pogovoru z osebama je bilo očitno, da gre za ljudi, ki so poznali tako taktike kot poti, po katerih se gibljejo migranti - čeprav sta nam povedala, da migrantov trenutno ni nikjer - in tudi, kako najlažje priti od Kolpe do severa, zato smo jima tudi sledili proti vasi Koprivnik.

Prvi stik s civilizacijo - vas Koprivnik.
Prvi stik s civilizacijo - vas Koprivnik. FOTO: Miro Majcen

Na robu vasi, predvsem na južnem delu, so ruševine starih kočevarskih vasi, ki so zapuščene že od konca druge svetovne vojne. V prvi hiši (ruševinah, če smo bolj natančni) je bilo očitno, da so bili pred kratkim v njej ljudje, saj smo odkrili nova oblačila in tudi čevlje, travnata okolica pa je bila poteptana. Ker v bližini ni bilo kravjih iztrebkov ali iztrebkov drugih živali, lahko domnevamo, da so bili tukaj nekaj časa ljudje. Lokacija je namreč ravno prav oddaljena od ceste, da je ljudi težje opaziti, a hkrati dovolj blizu, da se hitro pristopi avtomobilu. Kmalu po prihodu v zapuščeno kočevarsko naselje smo bili priča drugemu nenavadnemu dogodku, ko se je na cesti, kakšnih 30 metrov stran, zaustavil avtomobil brez registrskih tablic. Osebe iz vozila so nas nekaj časa opazovale, nato pa izginile za ovinek. Na drugi strani so nas domačini vedno pozdravljali in občasno tudi spregovorili z nami.

Ostanki starega kočevarskega naselja.
Ostanki starega kočevarskega naselja. FOTO: Miro Majcen

Pot smo nadaljevali v smeri Rajhenava, ki leži še bolj v notranjosti kočevskega pragozda, severno od Koprivnika, in je temu primerno tudi manjši in bolj opuščen. Je kraj, kjer sta turizem in lesarstvo glavni oziroma edini panogi. Ceste so tudi tukaj zelo dobro vzdrževane, potovanje s 50 kilometri na uro pa ne povzroča nobenih težav ali neugodja. Ob cesti je bilo moč vsake toliko časa opaziti smeti. Smerokazi so nam kazali poti proti Kočevju in Dolenjskim Toplicam, krajema, ki se nahajata le nekaj hribov stran. Med vožnjo smo tudi oprezali za zvermi, a smo uspeli srečati le srne, košute, lisice, nekaj zajcev in sem ter tja sovo, ki je pred nami vzletela z makadama proti krošnjam dreves. Po vožnji, ki je bila presenetljivo hitra, smo prispeli na cesto, ki nas je pripeljala nazaj do Kočevja in spustili smo se proti Kolpi.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Ob polni luni po dolini Kolpe

Vsakodnevno beremo o ljudeh, ki so ilegalno prečkali mejo, in so bili prijeti nekje v Sloveniji, pogosto na desetine kilometrov stran od državne meje. Točke, kjer se ilegalno prečka mejo, so sezonske in se spreminjajo predvsem zaradi padavin, saj visoka Kolpa in sneg nekatere poti pogosto naredita težko prehodne. Poleti, ko je Kolpa relativno nizka, pa jo je, ne da bi se pošteno zmočili, v bližini krajev, kot so Žuniči, lažje prečkati. Reka je prav tako znana po slapovih, umetnih zajezitvah, ki so jih naredili v preteklosti, da so poganjali številne mline. To je posledično omogočilo, da je Kolpa v poletnem času primerna za plavanje, kar bi bilo sicer težko izvedljivo. Z izjemo zgornjega toka bi bila reka zelo podobna vodostaju v bližini Žuničev – nizka in relativno počasna kraška reka.

Kolpa je mejna reka, in če greste na njeno brežino v kraju Preloka, boste od Bosne in Hercegovine oddaljeni približno 45 kilometrov. Ta kraj je prav tako v bližini Žuničev, kjer je reka nizka, zato je privlačna točka, na kateri migranti želijo ilegalno prečkati mejo. Točk, kjer se v državo ilegalno vstopa, je seveda več, a ograja in predvsem teren ter globina reke onemogočajo varen prehod ali pa ga preusmerjajo na druge točke.

Skozi Kočevski rog potekajo številne manj znane poti.
Skozi Kočevski rog potekajo številne manj znane poti. FOTO: Miro Majcen

Policija priznava, da jim za varovanje meje primanjkuje več kot 800 policistov. To pomanjkanje se izrazi tudi v tem, da policija ne more varovati meje na sami fizični meji, ampak mora uporabljati drugačne taktike, da bi lahko ilegalne prebežnike tudi prestregli. Prav zato migrante zelo pogosto ujamejo kilometre v notranjosti države.

Ko smo prispeli do Fare in se odpeljali naprej proti Bilpi, je že padla tema, polna Luna se je še vedno skrivala za oblaki in kanjonska podoba tega dela, ki ga je izoblikovala Kolpa, je onemogočala, da bi veliko svetlobe prispelo do reke. Od Fare naprej se tudi začne pojavljati "začasna" panelna ograja, ki je na vrhu opremljena z bodečo žico. Vsake toliko ograje "zmanjka", ponavadi tam, kjer je kakšen turistični kamp ali manjše naselje.

V bližini Bilpe smo aktivirali kamero za nočno opazovanje z infrardečo svetilko, ki nam je omogočala, da smo videli tudi v največji temi. V kanjonskem delu Kolpe, kjer je prehod od reke do gozda nad njo misija nemogoče, je bilo manj verjetno, da bi srečali policijo ali vojsko, zato smo se po ogledu lisic in zajcev, ki so nam prekrižali pot, premaknili proti Radencem, kjer je bilo tudi več policije in vojske. Vojaški avtomobil se je nahajal ob Kolpi, v nižinskem delu, kjer je pristop s hrvaške strani večino časa enostaven, predvsem ko Kolpa ni tako visoka, kot je bila to noč. Domačini so nam povedali, da sta tako vojska kot policija pogosto v bližini njihove vasi, a da samih migrantov nikoli niso videli.

Vojaki so motrili nabrežje reke Kolpe, na mestu, ki je ob nižjem vodostaju ugodno za prehod.
Vojaki so motrili nabrežje reke Kolpe, na mestu, ki je ob nižjem vodostaju ugodno za prehod. FOTO: Miro Majcen

Vojaki, ki so bili na položaju, so bili prijazni in zadovoljni, da lahko tudi v okviru svojih zmožnosti pomagajo. Kmalu se nam je pridružila tudi policijska ekipa v civilu, ki je patruljirala na območju in povedala, da je noč relativno mirna, visoka Kolpa pa onemogoča hitre prehode. To noč je bilo nekaj manj prehodov, a temu ni vedno tako. "Če koga vidite, nam sporočite, kje ste jih videli, prosim," pove policist in nam zaželi lepo noč še naprej.

Policijsko poročilo o prijetih ilegalnih migrantih, objavljeno dan pred našim raziskovanjem, razkriva, da so prijeli 36 tujcev, ki so nezakonito prečkali mejo. Policija je v prvih šestih mesecih zaznala strm trend naraščanja ilegalnih prehodov, a se je ta rast po aprilu umirila in je sedaj bolj podobna prejšnjemu letu. "Znaten je delež tistih ilegalnih migrantov, ki izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito. Po nastanitvi v azilnih kapacitetah pogosto nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. Med njimi je opazno največ državljanov Alžirije," so zapisali.

Na območju Kočevja, Ilirske Bistrice in Bele krajine imajo vse večje težave tudi s sprovajalci, ki izkoriščajo težko dostopno gozdnato ozemlje, pa tudi dejstvo, da policistov še vedno primanjkuje. Do zdaj imajo v postopkih že več kot 180 oseb, ki so jih ujeli pri tihotapljenju, ne kaže pa, da bi se število zmanjšalo. Določeni domačini pravijo, da to omogoča lahek zaslužek, saj je možnosti na območju Kočevskega ogromno, hkrati pa tujcev ni treba peljati do ciljne države, pogostokrat je že dovolj do naslednje točke.

Ko smo zapustili točko pri Radencih, smo se vozili na območje, ki je prvo večje prehodno območje, ravno zaradi nizke Kolpe. To gozdnato območje se razteza vse do Vinice. Na cesti Sinji Vrh–Vinica smo naleteli na povečano prisotnost policije, ki je nadzirala promet na večini križišč, pa tudi patruljne avtomobile, ki so uporabljali reflektor in osvetljevali goščavo levo in desno od ceste. Noč je bila mirna in polna luna je osvetljevala dolino Kolpe vse do vzpona pri Balkovcih in poti do Preloke, druge točke, kjer migranti pogosto prečkajo mejo. S kamero za nočno opazovanje smo na ravnini pred vzponom opazovali ograjo z bodečo žico, a razen zajcev in drugih živali je bilo vse mirno.

Pot nas je peljala ob panelni ograji proti Vinici.
Pot nas je peljala ob panelni ograji proti Vinici. FOTO: Miro Majcen

Na povratku smo se odločili, da sredi kočevskega gozda še enkrat obiščemo znano točko sprovajalcev, a razen težko natovorjenega belega kombija, ki nam je prišel nasproti, na območju Miklarjev nismo videli ničesar. Čakala nas je samo še nočna makadamska pot skozi Kočevski rog.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (280)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Božji hram
18. 08. 2019 18.45
-2
Mayte88
18. 08. 2019 18.31
+13
Baje je Jugovojska trikrat rekla stoj, tako je bilo v navodilih stražarske službe, vojni propisi ! pol so ga pa izrešetali, priredili veselico dali nagradni dopust in baje skrajšanje roka na odhodu pam še značko primeren, vzoren vojak. Veselje pa v celi kasarni deci vina in tortica.
jrs228
19. 08. 2019 14.07
+4
Na nekaterih odsekih je prej zaropotalo potem spraševalo
krtofl
18. 08. 2019 17.03
-4
A ni tle skozi te gozdove jajo tihotapil orožje...
krtofl
18. 08. 2019 16.35
+2
A jutri je pa čakalnik...
disorderliness
18. 08. 2019 16.12
+4
Bi pa čestital neverjetni novinarski ekipi, ki je znala razvozlati skrivnosti okoli potacane trave, smeti ob cesti in poteh, ki ji ni. Joj, kaj bi človek lahko storil, da vas premaknejo tja, kjer bi obvladali stvari, tako kot se jim tiče.
Peter Jurcek
18. 08. 2019 13.02
-42
Zanimivo je da so ravno tisti ki hodijo v cerkev najbolj nehumani. Ravno te ki se delajo najbolj pobožne živijo totalno nekrščansko. Še sam papež Frančišek vam je zabičal da bodite bolj odprti do soljudi ki so v pomanjkanju in bežijo pred revščino in vojno. Res zanimivo.
Redžepi
18. 08. 2019 13.13
+38
torej podpiraš trgovino z ljudmi in kriminal....
Peter Jurcek
18. 08. 2019 13.28
-25
Kje pa si v kontekstu to povlekel ven? A zmeraj takole obračaš besede sebi v korist?
Rotter
18. 08. 2019 14.25
+28
Ljudje se bojijo za svojo varnost, tu se začne in konča. 90% ilegalcev ne beži pred vojno, v želji po boljšem lajfu pa se zaprosi za vizum, azil ni temu namenjen.
Thinc25
18. 08. 2019 14.43
+8
Peter Jurček! Kakšne neumnosti pa pišeš?
triestino
18. 08. 2019 17.11
-1
Jurcek, ko bos bezal v Severno Korejo, ti bomo z veseljem pomagali
MačekMuri
18. 08. 2019 12.08
+46
Levica si vozi svoje nove volivce, saj migrira tedensko 126 mladih Slovencev iz Slovenije. Migrantom obljubljajo vse, čeprav niso niti eura dali v državno blaginjo in še manj v pokojninski sklad v zameno pa dobijo nove volivce, da jih drži na oblasti. Umazano delo, katero bi bilo potrebno hudo sankcionirati.
Victorinox
18. 08. 2019 12.41
+15
Peter Jurcek
18. 08. 2019 13.00
-36
Ti jih pa strelaš. Pa saj te ljudje nočejo ostati v Sloveniji. Spet eno fašistično zavajanje. A misliš da hočejo živeti v tejle naši vzhodnoevropski banana republiki.
Tič
18. 08. 2019 17.43
+0
Shesmeteet
18. 08. 2019 11.54
+46
Imam občutek, da je uvoz migrantov povezan s politiko.
Victorinox
18. 08. 2019 12.41
+17
Shesmeteet
18. 08. 2019 12.43
+5
Important notice
18. 08. 2019 11.25
+4
Trdim, da bi bilo treba šengensko mejo prestaviti k Hrvatom. Bi bila bolje varovana!
Victorinox
18. 08. 2019 12.42
+8
Uporabnik1152447
18. 08. 2019 16.13
+2
To se pa verjetno motite. Hrvaška ima več kot 5000 kilometrov obale (ker imajo toliko otokov in se potem nabere). Migrant pristane s čolnom na enem izmed otokov in je že v EU. Težko bo Hrvaška varovala obalo, potem pa še ogromno dolgo mejo z Bosno.
fairplayy
18. 08. 2019 09.28
+61
Mi z dkkumenti pa se 3 ure drenjamo na mejnih prehodih dvojna merila
Thinc25
18. 08. 2019 08.23
+46
Pri urejanju migracij, nam pri taki vladi, lahko pomaga samo še BOG!
BožjiSvetovalecPolde
17. 08. 2019 21.32
+48
Socialni demokrati d.o.o.
bojer
17. 08. 2019 20.50
+87
Kolikokrat bo treba še povedati, da so ilegalni prehodi nesprejemljivi. In še nekaj, tudi za legalne prehode državljani Slovenije nimajo in ne zmorejo takega bremena. Razen, seveda, vseh tistih nevladnikov in drugih zagovornikov, ki menijo, da je to za nas sprejemljivo, samo, da ni na njihovih plečih. Torej, absolutno neprodušno zaprta meja.
tali?ni tom
17. 08. 2019 20.49
+69
vse bolj se mi dozdeva da demokracija kot hara trenutno na vsak način hoče da nam postane normalno da se šverca folk ki nima kaj iskati v naši državi,da se lahko brezskrbno vlamlja in krade po zasebnih objektih,trgovinah,da se brezskrbno šopa z mamili,belim blagom,da se ne sankcionira finjančni kriminal! se vsa zakonodajna oblast z vsemi varuhi takih in onakih človekovih pravicah trudi da pač naj bo nam vseeno če nam vlomijo v bajto in nas oropajo,da to kakor da je nekaj nepomembnega! ma,pa kaj se jim meša? če pa kriminalca zalotiš v svoji zaklenjeni bajti in ga nalomiš te toži! noro,in take demokraCIJE NOČEMO! PO MOJE TISTI KI PROTIPRAVNO HARA PO TUJI LASTNINI,DRŽAVI NIMA NITI ENE PRAVICE!
mallonge
17. 08. 2019 17.15
+92
Vsi vedo kje prehajajo ilegalci razen klovna in njegove policije.
jakec1575
17. 08. 2019 20.56
+22
ej pajac. slovenska policija je imela ze vec razpisov za nove policiste, pa te nisem videl med prijavljenimi. Manjko 800 policistov je 1 devetina policije. Veliko sesuvanje policije je izvajala tako levica kot desnica. klovn, prijavi se v naslednji razpis ali pa utihni zavekomaj.
Kaj_je_res
17. 08. 2019 16.44
+106
Kako lahko dopuščamo, da je to postalo sprejemljivo in normalno??
Tomvojo
17. 08. 2019 17.22
+75
Se držijo marakeške deklaracije kot pjanc plota pa še mal so jo po svoje priredil da je lažje uvažat nove brezdelne volilce.
jakec1575
17. 08. 2019 20.57
-6
a ti bi streljal? nimamo vojakov in policistov in nihce se noce prijaviti. kako bi ti to resil pametnjakovic? z albanskimi policisti?
AlternativeFacts
17. 08. 2019 16.24
+3
( M_teorija 17.08.2019, 14:04:16 A ni Koran sodobna verzija Stare in Nove zaveze!? )....@Ne, je pa smoothie ,narejen iz stare in nove zaveze...
bjatch
17. 08. 2019 15.26
+91
Ilegalni prehod meje mora biti kaznovan, tako kot v vsaki državi kjer veljajo enaki zakoni za vse. Včasih se vprašam, če se splača čakati na meji s Hrvaško, če pa je tako popularno brez dokumenta it čez.. mogoče pride še kak "prispevek" od naše vlade.. al pa stanovanje. bo čist okej..
proofreader
17. 08. 2019 14.47
+70
Levaki bodo letos v šolah uporabljali arabske številke. Se bo kdo uprl?
piljan
17. 08. 2019 15.54
-12
Rob Roy
17. 08. 2019 16.49
+14
Rob Roy
17. 08. 2019 16.58
+17
sem sedaj v denarnico pogledal, so levaki arabske cifre tudi že na evrčke natisnili....gotofi smo
proofreader
17. 08. 2019 14.45
+12
Skratka, samo lisice in zajci.