Izredno sejo so opozicijski poslanci sklicali, da bi ljudi spomnili na to, kaj vse se je v tej državi že dogajalo. In vse te lopovščine, kot jih imenuje opozicija, imajo eno skupno točko - v nobeni aferi najbolj odgovorni še niso bili obsojeni. V uro in pol trajajočem uvodu so predlagatelji, Janez Janša (SDS), Andrej Bajuk (NSi) in Sašo Peče (SNS) predstavili osnove za tokratno razpravo. Tako so se dotaknili številnih že znanih afer in sumov korupcije. Ob tem so predstavniki opozicijskih poslanskih skupin navedli domnevne primere korupcije, "divjega lastninjenja" in klientelizma ter neučinkovitosti pravosodnih organov pri preganjanju tovrstnih primerov.
Po Janševem mnenju naj bi pri prikrivanju korupcije vladi pomagali tudi nekateri mediji, zato bodo predlagatelji izredne seje dokaze o korupciji objavili na posebni spletni strani.
Vlada pa bi morala po mnenju opozicije odgovarjati tudi za afere kot so Zbiljski gaj (kam so izginile kupnine za stanovanja, se sprašuje opozicija), Rdeči križ (kjer naj bi se denar posojal brez meril, po osebnih in političnih zvezah, afera pa je po mnenju opozicije oškodovala ugled humanitarnih organizacij v Sloveniji), Orion in še mnoge druge. V razpravi so se dotaknili tudi afere Elan, primera Petek, uvedbe računalniškega programa Sigma v Novi Ljubljanski banki, nepravilnosti v sladu za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani. Beseda je tekla tudi o spornem nakupu Sistemske tehnike, nepravilnostih v Mestni občini Ljubljana in Slovenski investicijski banki.
Pozornost so namenili še primeru nakupa lastniških deležev Zavarovalnice Triglav s strani vodstva zavarovalnice, aferi posojanja sredstev iz stečajnih mas nekaterih podjetij ter nakupu novega vladnega letala Falcon.
Janša je izpostavil tudi negativne posledice na malo in srednje gospodarstvo. Slednje je namreč v veliki meri vezano na pridobivanje poslov iz javnih razpisov, kjer se dogaja, da posel dobi tisti z zvezami in ne tisti, ki predloži boljšo ponudbo. Janša je opozoril tudi na povezanost med nosilci javnih in političnih funkcij v izvršilni oblasti, upravami in nadzornimi sveti podjetij v večinski državni lasti ter zasebnimi podjetji v lasti ali upravljanju članov in simpatizerjev vladnih strank. Ob tem pa se je dotaknil tudi povezav med operaterjem mobilne telefonije Mobitel in zagorskim podjetjem Ultra, kjer je zaposlen predsednik sveta LDS Gregor Golobič, zlasti glede sistema sledenja vozil Talk track.
Predsednik NSi Andrej Bajuk je opozoril je na managerski odkup BTC, prodajo deleža v koprski banki ter lastninjenje Zavarovalnice Triglav. Ob tem je poudaril, da so se v procesu tranzicije obogateli številni posamezniki, medtem ko je bila večina državljank in državljanov ogoljufanih, saj so svoje certifikate vložili v pooblaščene investicijske družbe.
Sašo Peče (SNS) se je dotaknil številnih znanih afer in počasnega delovanja pravosodnih organov. Ob tem pa se je vnovič zavzel za odpravo trajnega sodniškega mandata, saj bi tako po njegovem mnenju slovensko sodstvo postalo učinkovitejše.
Vlada zavrnila očitke opozicije
"Ponavljamo vajo, ki smo jo že imeli," je že uvodoma opozoril minister za informacijsko družbo Pavel Gantar, ki se je ob tem vprašal, ali bo takšna parlamentarna razprava sploh prispevala k razreševanju problematike in prispevala k uspešnemu boju zoper korupcijo. Sicer pa se je minister Gantar znova zoperstavil "pogromaški in inkvizitorski logiki, ko so posamezniki krivi še preden so obsojeni". Tako je bil Gantar zelo kritičen do negativnega početja opozicije rekoč, da je v nastopih njenih predstavnikov zasledil elemente klientelizma in kot primer navedel področje telekomunikacij, kjer sicer velja ostra in neusmiljena konkurenca.
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je poudaril, da se je slovenska policija na področju boja zoper korupcijo že pred leti dobro pripravila, poslanke in poslance je ob tem tudi seznanil s preiskavo posameznih primerov. Večino primerov, ki jih omenja opozicija, je slovenska policija raziskovala in še raziskuje, temu ustrezno pa bo tudi ukrepala, je dejal Bohinc ter ob tem zavrnil trditve opozicije, da gre za afere, ki nikoli niso doživele sodnega epiloga.
Pravosodna ministrica Zdenka Cerar je med drugim omenila, da je primer Petek pred sodiščem, naročniki pa še niso odkriti, v zvezi z zadevo računalniški sistem Sigma Nove ljubljanske banke tožilstvo ni prejelo nobene ovadbe in je tudi ne obravnava, zadeve Viator – Vektor tožilstvo ne obravnava, zadeva Orion je bila dodeljena skupini državnih tožilcev za posebne zadeve, ministrstvo pa vložilo predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper dva notarja. O vladnem letalu državno tožilstvo ni prejelo nobenih obvestil v smeri kakšnega kaznivega dejanja, v zvezi z afero Zbiljski gaj je podanih več ovadb, pravosodno ministrstvo pa je notarski zbornici odredilo pregled poslovanja notarja. V zadevi Ericsson pa je ministrica Cerarjeva omenila, da okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zbira informacije, vendar po sedanjih podatkih ni nobenih informacij, da bi bili v to afero vpleteni slovenski državljani oz. slovenska podjetja.
Minister Andrej Lahovnik je zavrnil tudi očitke, da je zagorsko podjetje Ultra, kjer je zaposlen tudi predsednik sveta LDS Gregor Golobič, neupravičeno prejelo državne subvencije. Dejal je namreč, da so bile državne pomoči v Ultri učinkovito porabljene, kar je izjemno pomembno tudi za Zagorje, ki leži v razvojno problematični regiji. Dotaknil pa se je tudi primera Orion, kjer je pojasnil, da je zakon o potrošniških kreditih iz zakona izvzemal hipotekarne kredite, zato tržni inšpektor tudi ni imel pravne podlage za ukrepanje.
Zavrnjena tudi četrta referendumska pobuda o sistemskem zakonu
Državni zbor je s 45 glasovi za in nobenim proti (vzdržal se je predsednik DZ Borut Pahor) ob obstrukciji opozicijskih SDS, NSi, SLS in SNS zavrnil pobudo za začetek zbiranja potrebnih 40.000 podpisov volivk in volivcev za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih.
V sklepu je državni zbor ocenil, da zahteva za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, navedena v referendumski pobudi, predstavlja neutemeljeno in namerno zavlačevanje sprejema predloga zakona. Ocenil je tudi, da gre za ponavljanje istih oziroma podobnih vsebin, ki so bile vložene v okviru prejšnjih referendumskih pobud na sistemski zakon o izbrisanih. Prav to pa naj bi kazalo na namen zavlačevanja zakonodajnega postopka in onemogočanje sprejema zakona, s katerim bi državni zbor izvršil odločbo ustavnega sodišča. Tako državni zbor o referendumskem vprašanju iz navedene pobude ne bo razpisal predhodnega zakonodajnega referenduma.
Tako je Branko Grims že napovedal pritožbo na ustavno sodišče in po potrebi tudi na evropsko sodišče za človekove pravice. Saj, kot je pojasnil Grims, "želijo evropski javnosti prikazati pravo resnico o izbrisanih". V parlamentu so namreč odločali o predlogu matičnega odbora za notranjo politiko, da zavrnejo referendumsko pobudo skupine volivk in volivcev s prvopodpisanim članom izvršilnega odbora SDS Brankom Grimsom.
