Mesić, ki se je na dogajanja odzval med obiskom Bola na Braču, je še poudaril, da je že Badinterjeva komisija ugotovila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik tudi današnje meje. Kar pomeni, da je kopenska dokončno določena in da se mora zato država v "primeru Joras" odzvati, saj je po njegovem mnenju nedopustno, da nekdo zapira ceste in prenaša del ozemlja v drugo državo. "Ta kopenska meja je dejstvo in je dokončno določena. Prav tako je dejstvo, da niso določene meje na morju. To je dejstvo, vse ostalo so želje,". Dodal je še, da je potrebno sesti za mizo in se dogovoriti o meji na morju, če pa to ne uspe, naj se vprašanje reši z arbitražo. Hrvaška nima nič proti temu, je še povedal. Hrvaški predsednik je še ocenil, da posamezni spori ne vplivajo na zelo dobre odnose s Slovenijo. Veliko prahu pa je dvignila njegova izjava, naj Joras proda svojo hišo in se preseli v drugo državo, če si tako želi živeti drugje.
Hrvaško zunanje ministrstvo se je že v soboto odzvalo na Jorasov protest na mejnem prehodu Sečovlje-Plovanija.
Ministrstvo je "z obžalovanjem ugotovilo, da se skoraj vsako poletje ponavljajo podobni neugodni dogodki". Hrvaško zunanje ministrstvo je zato menilo, "da je še posebej v teh dneh in v tem poletju povsem neprimerno, da se notranjepolitična volilna scena prelamlja prek meje sosednje prijateljske države". Tudi hrvaški mediji so se razpisali o aferi Joras. Jutarnji list tako piše, da jo na Hrvaškem dobro odnesejo le norci in nasilneži, Vjesnikov komentator pa je Jorasa povezal z volitvami, bližajočim se začetkom veljave zaščitnega ekološko ribolovnega pasu in poletnimi ribiškimi incidenti v Piranskem zalivu.
SLS ogorčena nad Stjepanom Mesićem
SLS je izrazila ogorčenost nad današnjo izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, ki je v odzivu na dogajanje v zvezi z Joškom Jorasom dejal, da naj tisti, ki mu razmere niso všeč, proda svojo hišo in se preseli v drugo državo. "Taka izjava je škandalozna in nevredna predsednika države, ki se želi vključiti v EU," je zapisala SLS
SLS je tudi izrazila podporo Jošku Jorasu v njegovih prizadevanjih, da "slovensko ozemlje, kjer živi, tudi formalno ostane del Republike Slovenije in Evrope".
Po oceni SLS izjave Mesića dokazujejo, da so v SLS imeli prav, ko so glede vprašanja meje s Hrvaško pozivali k bolj državotvorni drži slovenskih oblasti.
"Slovenija se mora zavedati, da je članica EU in odločneje zastopati slovenske nacionalne interese, ko gre za zaščito Piranskega zaliva in teritorialnega dostopa Slovenije na odprto morje.Meja med državama ni bila nikoli določena; Badinterjeva komisija je zgolj zavzela stališče, da so vsa enostranska dejanja po letu 1991 pravno nična. Ravno to pa počne republika Hrvaška, saj je leta 1993 na drugi strani Dragonje enostransko na novo vzpostavila zemljiško knjigo za območje katastrske občine Sečovlje," je še zapisala stranka.
Vajgl: 'O meji se moramo šele dogovoriti'
Minister za zunanje zadeve Ivo Vajgl je izjave hrvaškega predsednika Stipeta Mesića o primeru Joška Jorasa označil za "izjavo, ki si jo predsedniki lahko privoščijo na počitnicah". "Ampak vprašanja meja med državami se ne rešujejo na ta način. Slovenija in Hrvaška bosta imeli mejo dogovorjeno in dokončno takrat, ko se bodo o njej dogovorili in jo bodo podpisali najvišji predstavniki obeh držav. Zaenkrat je pač ni in zato vsakršno izganjanje Jorasa zveni nekako tako kot tisto izganjanje Slovencev v Filadelfijo. Mislim, da tako daleč še nismo in da se imamo s Hrvaško tudi o meji še kaj pogovoriti. In tu se strinjam z gospodom Mesićem, v dobrososedskem vzdušju in vzdušju evropskega razumevanja", je dejal minister Vajgl.
Bohinc: 'Mejna vprašanja naj se rešujejo sporazumno'
Minister Bohinc je ocenil, da je bilo ravnanje hrvaške policije v petkovem incidentu na mejnem prehodu Sečovlje nepotrebno in neprimerno in da bo zato pisal svojemu hrvaškemu kolegu Marijanu Mlinariču in ga opozoril na nedopustno ravnanje hrvaške strani. Šlo naj bi za "ravnanje, ki ni v skladu z načeli sporazumnega reševanja sporov in preprečevanja incidentih stanj". V pismu bo hrvaško stran obvestil o slovenskem stališču, da je treba postopke, ki so jih začeli proti slovenskim državljanom, takoj prenehati. Od ministra pa bo terjal, da se stvari rešujejo na način, da se bo še naprej vzdrževalo ozračje sporazumnega reševanja mejnih vprašanj. Za pismo hrvaškemu kolegu, s katerim je bil v zadnjih dneh dvakrat v stiku zaradi dogodka, se je Bohinc odločil tudi po posvetovanju z zunanjim ministrom Ivom Vajglom. Sicer se je Bohinc, kot je povedal, na današnjem sestanku z Jorasom in drugimi udeleženci seznanil tudi s primeri ravnanja slovenskih oblasti, ki niso v prid lajšanja njihovega bivanja na območju, kjer meja ni določena. O vsej zadevi pa bo Bohinc seznanil tudi vlado in predlagal nadaljnje korake.
Joras bo morda s protestom nadaljeval
Kot je pojasnil Bohinc, gre pri Jorasu za državljana Republike Slovenije, ki živi v težavnih razmerah, zato ker živi na območju, kjer meja ni določena, in se predpisi ne ene ne druge strani ne morejo v celoti izvajati. Minister mu je izrazil pripravljenost za pomoč in podporo, tudi v konkretnem primeru uvedbe postopka proti trem Jorasovim kolegom. Od Jorasa pa pričakuje sodelovanje: "Štejem, da v prihodnje ne bo več enostransko zapiral mejni prehod oziroma da se bo vzdrževal ravnanj, ki bi pomenile kršitev slovenske mejne zakonodaje s področja javnega reda in miru".
Kot je minister po srečanju z Jorasom še povedal, je slednji s postavitvijo cestne zapore kršil slovenski zakon, zato bo sledila prijava sodniku za prekrške. Joras sam se je na ločeni novinarski konferenci opravičil, ker je zaprl cesto, obenem pa ni mogel zagotoviti, da protesta ne bo ponovil. Na današnji ločeni novinarski konferenci po srečanju z Bohincem Joras ni mogel zagotoviti, da ceste ne bo več zaprl. "Ministru sem povedal, da so dolžni zaščititi državljane RS na tem območju. In če bodo oni to storili, potem rad obljubim, da ne bo nobenih težav," je zatrdil. " Če izgubimo boj za teh 113 hektarjev zemljišč, bo Slovenija izgubila polovico Piranskega zalivain prost dostop do mednarodnih voda. Če se bo ta politika Hrvaške nadaljevala, smo državljani RS in EU prikrajšani za človekove pravice," je kot vzrok za srečanje z Bohincem navedel Joras. Obenem je izrazil nestrinjanje s sporazumom o meji, ki sta ga leta 2001 sklenila tedanja premiera Slovenije in Hrvaške, Janez Drnovšek in Ivica Račan.
