26-letna Norma Brščič je širši slovenski javnosti postala znana kot ena od vidnejših predstavnic koalicije "Za otroke gre", ki ji je uspelo na referendumu konec leta 2015 zavrniti novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Kot kandidatka stranke DOM – Domovinska liga pa je nastopila tudi na evropskih volitvah leta 2019.
Sedaj pa Brščičeva svoje poglede na svet in družbo že nekaj časa deli v t. i. "drugačni informativni oddaji" na TV3. V sredini oddaji, ki je nosila podnaslov Kdo se boji svobode govora, sta se voditeljici pridružila še dr. Boštjan M. Turk in Tino Mamić.
V oddaji se voditeljica in gosta dotaknejo različnih tem, o katerih teče ali pa je tekla javna razprava že v preteklosti. Ali je bila blokada profilov nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa upravičena, kaj opredeljuje oz. kakšen je pomen 297. člena kazenskega zakonika o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja in nestrpnosti, kaj je sovražni govor ...
Sprehajanje po robu pa se konča pri izjavah voditeljice, ki so sprožile ogorčenje. Norma Brščič je namreč z gostoma, ki sta se neposrednemu komentarju nekaterih spornih navedb uspela izogniti, želela govoriti o judovskih lobijih, holokavstu, inteligenčnem kvocientu človeških ras in stanju afriške celine.
"Ko sem se pripravljala na to oddajo, sem razmišljala, o katerih temah se v naši družbi ne sme govoriti. Pa jih bom naštela in bosta potem vidva malo pokomentirala. Na primer, nikoli ne slišimo nikogar govoriti o tem, kakšna je vloga Židov v svetovnih institucijah, politiki, pornografski in filmski industriji, v medijih in drugod, in kdorkoli naslovi obstoj judovskega problema, ga takoj obtožijo zanikanja holokavsta. Ali pa na primer o razlikah med rasami. Različni inteligenčni kvocienti. Različne rase imajo različne inteligenčne kvociente in če to poveš, si takoj rasist. Ne smemo se pogovarjati o družini, o tem, da ima otrok mamo in očeta /.../ Ne smemo se pogovarjati o tem, zakaj je Afrika celina brezupa. Mogoče zato, ker so črnci leni in neumni in si pač ne znajo urediti držav tako, da bi funkcionirale, mi si pa z uvažanjem teh ekonomskih migrantov delamo medvedjo uslugo."
Norma Brščič se kljub burnemu odzivu ne boji kazenskega pregona
Javno spodbujanje nasilja, sovraštva ali nestrpnosti opredeljuje 297. člen kazenskega zakonika, ki v prvih treh točkah pravi:
"Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.
Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh, se s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, razen če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti, ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora."
Brščičeva pa je prepričana, da njene besede niso v nasprotju z 297. členom KZ, zato se tudi ne boji pravnih posledic. "Nisem rekla in tudi ne mislim, da bi bilo treba na primer nad črnci izvajati kakršnokoli nasilje. Samo naštela sem nekaj dejstev." Ob tem je izpostavila postkolonialno pomoč Afriki in "konstantno padanje BDP".
Za preverjanje te trditve je dovolj zgolj sprehod do nekaterih spletnih naslovov mednarodnih organizacij, ki so zadolžene za spremljanje in beleženje gospodarskega razvoja. Podatki Svetovne banke namreč kažejo, da afriško gospodarstvo po letu 2013 doživlja najhitrejšo rast na svetu, ki znaša 5,6 odstotka. Projekcije pred pandemijo covida-19 so napovedovale več kot šestodstotno rast do leta 2023. Več kot dve tretjini afriških držav sta imeli v tem desetletju vsaj štiriodstotno rast gospodarstva, kažejo podatki Afriške razvojne banke. Med analitiki tudi ne manjka tistih, ki celini napovedujejo svetlo prihodnost in jo celo vidijo kot bodoči motor svetovne gospodarske rasti.
V zadnjem desetletju so povprečno negativno rast bruto družbenega proizvoda po podatkih Svetovnega monetarnega sklada (IMF) zabeležili v petih od 54 držav. Gre za Centralno afriško republiko, Kongo, Ekvatorialno Gvinejo, Libijo in Sudan. Najugodnejši pa so kazalniki za Ruando, Etiopijo, Tanzanijo, Slonokoščeno obalo, Džibuti, Gano in Demokratično republiko Kongo, kjer je bila povprečna letna rast v zadnjem desetletju med 6 in 9,5 odstotki.
Obstoja rasizma Norma Brščič sicer ne zanika. "Obstajajo tudi rasistične izjave, kot denimo poziv k pobijanju vseh črncev. Česa takšnega jaz ne bi nikoli izrekla." Na vprašanje, ali potem rasizem razume le v okviru pozivanja k nasilju, je povedala, da bi morda lahko tudi kakšno drugo obliko zaničevanja opredelila kot rasizem. Da pa "rasizem ni nizanje dejstev".
"Dejstva o drugih rasah in narodih" pa so navajali tudi v nekih drugih časih, ki so nato prerasli v največjo morijo v zgodovini človeštva. Prav nacistična ideologija je namreč temeljila na rasnem profiliranju in zaničevanju ter privedla do genocida nad judi in drugimi "manjvrednimi" narodi. Zato nas je zanimalo, ali je ne skrbijo nekatere paralele. "S tem nimam nič. Rojena sem leta 1994, to je bilo daleč pred mojim časom. Vendar, če si pogledate genetski izvor ljudi, ki danes v današnjem svetu držijo škarje in platno, boste pač prišli do zaključka, da vse poti vodijo v Izrael oz. med jude. To so denimo George Soroš, Mark Zuckerberg ..." Na vprašanje, ali govori o celotnem judovskem narodu ali pa zgolj o pripadnosti posameznih predstavnikov finančnih elit, Brščičeva odgovarja: "O judovskem genskem materialu, ki je v teh ljudeh."
Kot pravi, z nastopom ni želela povzročati ogorčenja. "Čeprav, kakor sedaj spremljam dogajanje na družbenih omrežjih, je kar burno. To ni bil moj namen. S komentatorjema sem želela samo osvetliti dejstva, da v naši družbi obstajajo tabu teme, o katerih se premalo pogovarjamo ali se ne pogovarjamo oz. je razprava o njih celo prepovedana."
Društvo novinarjev Slovenije vložilo kazensko ovadbo
Društvo novinarjev Slovenije pa je danes zaradi javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti v omenjeni oddaji vložilo kazensko ovadbo zoper voditeljico oddaje Normo Brščič in odgovornega urednika Tomaža Taškarja.
"Menimo, da je zaradi zavržnosti izrečenega in objavljenega vsak drug odziv neprimeren in nezadosten. V društvu novinarjev smo na strani svobode izražanja, vendar pa gre v tem primeru za grobo zlorabo te pravice. Ker se zavzemamo za zaščito kakovostnih medijskih vsebin, novinarske etike, profesionalnih standardov, spoštovanja človekovih pravic in temeljne dostojnosti smo se v tem primeru odločili prevzeti aktivno vlogo pri preprečevanju razširjanja sovraštva in nestrpnosti v naši družbi."
"Ne morem verjeti, da v letu 2021 obstajajo ljudje, ki bi verjeli v takšne nebuloze"
V Afriškem kulturnem centru so nam povedali, da so njihova glavna tema Jorube, afriška etnična skupina, ki večinoma živi v Nigeriji. "Naša naloga je, da pokažemo bogastvo Afrike v zahodnem svetu, v smislu snovnega in nesnovnega bogastva in modrosti. Zato se ne sploh ne moremo poosebiti s tem, kar je gospa rekla, zato nas niti ne moti, ker nas nekaj tako čudnega ne more prizadeti," povedala direktorica kulturnega centra Jasmina Audič.
Direktor Zavoda Afriška Vas Daniel Nzotam pa izjave Brščičeve v oddaji označuje kot izjemno neslano in neprimerno šalo. "Ne morem namreč verjeti, da v letu 2021 obstajajo ljudje, ki bi v takšne nebuloze tudi verjeli. Glede na to, da večina antropologov dandanes tretira raso kot socialno-politični in ne biološki fenomen, se nam zdi izjemno neizobraženo, da se omenjena gospa o tem ni predčasno izobrazila."
Kot pojasnjuje Nzotam, je težava Afrike v tem, da se ohranja v umetnem brezupu in kaosu, saj s tem predstavlja lažjo tarčo za tuje interese. "Afrika ima največje svetovne zaloge rudnin, ki so izjemno pomembne za delovanje Evrope, Amerike in preostalih zahodnih držav. Zgodovinsko gledano je afriški kontinent doživljal izjemen kulturni in gospodarski razcvet pred prihodom evropskih kolonizatorjev. Najbogatejši človek v zgodovini človeštva je bil prav Afričan, Malijec Mansa Musa," opozarja Nzotam in opozarja na pomanjkljivosti evropskega zgodovinopisja glede uspehov in dosežkov Afrike, afriškega kontinenta in Afričanov.
"Verjamemo pa, da bi gospa morala znanstvene raziskave in zunanje odnose prepustiti profesionalcem ter s svojimi komentarji ne bi smela ogrožati mednarodnega ugleda Slovenije, Evrope in zahodnega sveta," je še sklenil direktor Zavoda Afriška Vas in predstavnik afriške diaspore v Sloveniji.
"Zgodovina se nikoli ne ponavlja na isti način vendar s podobnimi posledicami"
Na sporne trditve so se odzvali tudi v Judovski skupnosti Slovenije. "Delovanje Norme Brščič in zlasti njenega soproga Bernarda spremljamo pozorno dalj časa. Pri njenih navedbah gre za amatersko prikriti antisemitizem, ki ga skriva za navajanjem dejstev. Nekatera podobna dejstva držijo na primer, da je od vseh Nobelovih nagrajencev 25 odstotkov Judov čeprav prispevamo le pol odstotka svetovne populacije," je povedal podpredsednik JSS Igor Vojtic.
Ob tem je dodal, da so številni pripadniki judovskega naroda neizbrisno vključeni v dosežke zahodne civilizacije in naštel filozofa Barucha Spinozo, Alberta Einsteina, Leonard Cohena in Boba Dylana. Prav slednji je zaradi antisemitizma, kakor ga promovira Brščičeva, moral spremeniti svoj izvirni priimek, izpostavljajo.
"S temi dejstvi ni nič narobe. Govorijo zgolj, da smo se Judje celo preveč zlili z okoljem na račun pospešene asimilacije in se v današnji Evropi ne počutimo več dobrodošli. Najbolj smo ogorčeni ne toliko na Brščičevo in njej podobne temveč na slovensko državno tožilstvo, ki desetletje nemo opazuje podobne izpade. Zgodovina se nikoli ne ponavlja na isti način vendar s podobnimi posledicami," je še zapisal Vojtic.
Spomnimo ...
Nazadnje je veliko prahu dvignil zapis v tedniku Demokracija z naslovom Presežki 5. Policija je prejela več prijav v povezavi z zapisom v reviji in o zadevi obvestila okrožno državno tožilstvo. Avtor Aleksander Škorc je v spornem članku pisal o večvrednosti bele rase in "odstranitvi plevela".
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je takrat za oddajo 24UR ZVEČER dejal, da "gre za zelo jasno kršitev 297. člena Kazenskega zakonika, ki inkriminira t. i. sovražni govor, oziroma za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Dejansko menim, da je to eden izmed bolj brutalnih napadov na zavarovano dobrino neke demokratične družbe, strpnega sožitja. In tukaj mislim, da bi morali organi pregona reagirati."
Kazensko ovadbo zoper avtorja zapisa ter odgovornega urednika Demokracije je vložil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, pridružili pa so se ji tudi mestni svetniki.
Kaj se dogaja s kazenskimi ovadbami, smo vprašali tudi Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Na odgovor še čakamo.
