Ravni alkohola, ki bi bila med nosečnostjo varna, ni

Obeležujemo mednarodni dan spodbujanja nosečnosti brez alkohola ter ozaveščanja o posledicah, ki jih lahko povzroči izpostavljenost še nerojenega otroka alkoholu. Ob tem na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izpostavljajo, da je odnos bodočih staršev do alkohola in nosečnosti odraz širšega družbenega odnosa do pitja alkohola. Slednje je v času nosečnosti namreč zelo povezano s splošnimi vzorci pitja alkohola med prebivalci, zato je nosečnost brez alkohola za dobrobit otrok skupna odgovornost družbe, poudarjajo.

Življenjski slog in življenjski vzorci obeh staršev v obdobju pred in okoli spočetja ter med nosečnostjo pomembno vplivajo na otrokovo zdravje skozi vse življenje. Med odločitvami o življenjskem slogu, ki jih bodoča starša sprejmeta v povezavi z nosečnostjo, je za otrokovo zdravje in razvoj pomembna tudi odločitev, povezana s pitjem alkohola. 

Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, namreč hitro prehaja skozi posteljico do ploda. Raven alkohola v plodovi krvi hitro naraste in je lahko višja kot raven pri materi. Plodova sposobnost razgradnje alkohola pa je slaba, zato ostaja v otrokovem telesu dalj časa in nanj škodljivo deluje. Prisotnost alkohola lahko vpliva na rast in razvoj otroka skozi vso nosečnost. Otrokovi možgani se namreč razvijajo ves čas nosečnosti, zato velja, da prej, ko nosečnica preneha piti, bolj varno bo to za njenega otroka in zanjo. 

"Najvarneje je prenehati piti pijače, ki vsebujejo alkohol, že takrat, ko partnerja šele načrtujeta nosečnost. Partnerja namreč v začetku, to je prvih štiri do šest tednov, za nosečnost še ne vesta. Če takrat nosečnica pije pijače, ki vsebujejo alkohol, izpostavlja otroka alkoholu, ne da bi to nameravala. Če se to zgodi, naj nosečnica čim prej, ko izve za nosečnost, preneha s pitjem pijač, ki vsebujejo alkohol," je povedala Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ. 

Posledic izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo je namreč več. Pitje večjih količin alkohola med nosečnostjo je znani dejavnik tveganja za številne neugodne izide, kot so spontani splavi, mrtvorojenost, zastoj rasti v maternici, nizka porodna teža in nenadna smrt dojenčka. Tveganje za nekatere neugodne izide lahko poveča že izpostavljenost majhnim količinam alkohola.

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko pri otroku povzroči vrsto doživljenjskih stanj, znanih kot motnje fetalnega alkoholnega spektra (FASD). Simptomi FASD lahko segajo od blagih do težkih in lahko različno prizadenejo različne ljudi. Kažejo se lahko kot učne težave, motnje pozornosti, hiperaktivnost ali vedenjske motnje. Najtežja in najbolj znana posledica izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom je fetalni alkoholni sindrom (FAS), ki vključuje kognitivne primanjkljaje, značilne poteze obraza, motnje osrednjega živčevja in rasti. Čeprav so možgani organ, na katerega ima alkohol najtežji vpliv, lahko do nepravilnosti pride tudi na srcu, ledvicah, jetrih, prebavnem traktu in endokrinem sistemu. Ker pri večini otrok s FASD tipične telesne značilnosti niso prisotne, govorimo o FASD tudi kot o nevidni motnji, kar lahko vpliva na to, da mnogi posamezniki s FASD ostanejo neprepoznani. 

Trenutno tudi ne poznamo ravni alkohola, ki bi bila varna med nosečnostjo. To podpira uporabo previdnostnega načela in priporočila, da je vzdržnost od alkohola v času načrtovanja nosečnosti in med nosečnostjo najvarnejša izbira. Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem sporočilu glede pitja sicer jasna: "Vsako pitje alkohola predstavlja tveganje." 

Vsaka pijača, ki vsebuje alkohol, lahko ovira plodov razvoj in rast. Torej vsa vina, piva, žgane pijače in različne mešane alkoholne pijače. Primer: v 1 dcl rdečega vina je ista količina alkohola kot v 1 dcl belega vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače. Količina alkohola, za katero bi bilo mogoče zagotoviti, da je popolnoma "varna" oziroma "brez tveganja" v času nosečnosti, ne obstaja. 

Ob tem Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ opozarja: "Celo majhna izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko negativno vpliva na normalen potek razvoja živčevja. Dovolj je lahko le nekaj pijač v določenem obdobju nosečnosti, da pri še nerojenem otroku nastanejo trajne poškodbe možganov." Če je otrok izpostavljen pitju več alkohola in pogosteje, to zanj pomeni večje tveganje škodljivih posledic. Tveganja, ki ga izpostavljenost alkoholu predstavlja za posamezno nosečnost, nikoli ne moremo napovedati. 

Na odnos ženske do alkohola in njeno pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, pred in med nosečnostjo pomembno vpliva partnerjev odnos do alkohola in njegova podpora pri zdravem načinu življenja. "Ženske, katerih partnerji ne pijejo alkohola, ga tudi same bolj verjetno ne pijejo. Tiste, ki čutijo partnerjevo podporo, so bolj zadovoljne v zvezi, med nosečnostjo manj verjetneje pijejo alkohol in poročajo o manj težavah v duševnem zdravju," dodaja Maja Roškar z NIJZ.

Je pa izpostavljenost alkoholu pred rojstvom najpogostejši vzrok za kognitivne primanjkljaje pri otrocih, ki jih je mogoče preprečiti. In čeprav se pogosto alkohol in nosečnost dojema kot nekaj, kar je omejeno samo na nosečnost in povezano izključno z žensko, to ne drži. Novejše raziskave opozarjajo, da pitje alkohola pred spočetjem tudi pri moškem vpliva na njegovo plodnost in lahko tudi na zdravje njegovih potomcev: vpliva na količino sperme, gostoto, število, gibljivost ter obliko in zgradbo semenčic. Če partnerja pijeta pijače, ki vsebujejo alkohol, in ne uporabljata kontracepcije pri spolnih odnosih, lahko pride do zanositve in izpostavitve otroka alkoholu, preden vesta za nosečnost. V tem primeru velja nasvet, naj partnerja dosledno uporabljata učinkovito zaščito pred zanositvijo, s tem bosta preprečila, da bi ob nenačrtovani nosečnosti prišlo do izpostavljenosti še nerojenega otroka alkoholu. Zato je starševstvo, tudi v povezavi z odnosom do alkohola, skupna odgovornost obeh partnerjev.