Veliko ljudi se je že srečalo z zapuščinsko obravnavo, vendar tudi če je oporoka jasna in se z njo strinjajo vsi dediči, to ne pomeni, da bo zadeva tudi hitro končana. "Najprej mora na upravnem organu biti sestavljena smrtovnica, potem ta roma na sodišče, potem sodišče razpiše obravnavo in če ni nekih posebnih prizadevanj za pospešitev to traja vsaj pol leta," je povedal prof. dr. Lojze Ude z ljubljanske Pravne fakultete. Postopek pa se še zavleče, če so dediči med seboj sprti.
Da bi se temu izognili, so na primer v nekaterih evropskih državah kot so Francija, Nemčija, Avstrija pa tudi v sosednji Hrvaški zapuščinske zadeve, v katerih med dediči ni sporov, pa tudi sporazumne ločitve prepustili notarjem. Predsednica Notarske zbornice Erika Braniselj je dejala, da izkušnje iz tujine kažejo, da bi zapuščinske zadeve v primeru, ko se dediči sporazumejo, trajale do enega meseca, po potrebi, če bi šlo za nujne zadeve, pa tudi manj.
Notarji za spremembe
Slovenski notarji so že leta 2000 dali pobudo, da bi prevzeli takšne zadeve. Skupina pravnih strokovnjakov je zato na podlagi držav, ki že imajo takšno ureditev, pripravila tudi študijo in ugotovila precej prednosti. "To je pospešitev postopkov, zlasti tudi uveljavitev strokovnosti pri posebnih postopkih, kot je na primer dedovanje vrednostnih paprijev," dodaja Ude.
Nekdanja pravosodna ministrica je predlog podpirala, zato je tudi lani sklicala sestanek z notarji in predsedniki največjih okrajnih sodišč. "Na tej točki se je moje delo zaključilo in prepričana sem, da bo moral minister prej ali slej to preučiti in skupaj s svojimi strokovnimi službami glede tega nekaj odločiti," je poudarila nekdanja pravosodna ministrica Zdenka Cerar.
Na pravosodnem ministrstvu pa minister Lovro Šturm, ki je sicer uvedel strog nadzor nad poslovanjem notarjev, tega, da bi se ti lotili tudi zapuščinskih zadev in razvez in s tem olajšali delo sodiščem in ljudem, ni uvrstil med svoje prednostne naloge.
