Notranja ministrica razkrila vsebino pisma Golobu

"Kot ministrica za notranje zadeve sem zaprisegla, da bom spoštovala ustavo in pravni red ter ravnala skladno s svojo vestjo in v dobrobit prebivalcev RS," je razlago, namenjeno predsedniku vlade Robertu Golobu, ki jo je kasneje tudi javno razkrila, začela notranja ministrica Tatjana Bobnar. Gre za poročilo o političnih pritiskih nad Policijo, ki ga je v luči spora od ministrice in v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava zahteval premier.

Bobnarjeva je v zapisu Golobu dejala, da je z ekipo ves čas delovala v skladu s svojo zaprisego. Njihov cilj ob nastopu funkcije je bila ponovna vzpostavitev strokovnosti in neodvisnosti ter zaupanje v Policijo. Izpostavila je zadnje meritve javnega mnenja, ki nakazujejo, da jim je to v veliki meri tudi uspelo. 

Poudarila je, da je z ekipo naredila vse, kar je bilo v njeni moči in pristojnosti, da do prekomerne in nesorazmerne uporabe sile Policije na protestih, kot smo jim bili priča pred dobrima dvema letoma, ne bi prišlo nikoli več. Spomnimo, da je izredni nadzor Policije potrdil hude kršitve policistov pri varovanju protestov v minulih dveh letih. "Izpolnili smo torej vse, kar smo obljubili javnosti in kar smo lahko sami storili na ministrstvu."

Ob tem pa je izpostavila, da je za uspešno nadaljevanje dela in številnih zastavljenih projektov nujno zagotoviti kontinuirano, strokovno in visoko profesionalno vodstvo Policije. Kritična je, da je premierjevo nasprotovanje njenemu predlogu za imenovanje Lindava za polni mandat na mesto generalnega direktorja Policije brez primere. "Po mojem mnenju predstavlja tudi oviro za učinkovit razvoj sistema," je dejala in dodala, da enako velja tudi za imenovanje Slavka Koroša na mesto direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Tudi slednji je bil namreč po njenem mnenju brez jasnih pojasnil zavrnjen za imenovanje.

"Da bo Lindav mandat prejel le, če bo na podlagi političnih meril in pričakovanj politične stranke in predsednika vlade očistil Policijo določenih ljudi, je politični pritisk na v. d. generalnega direktorja Policije," je bila Bobnarjeva jasna v svojem sporočilu ter navedla 14. člen Ustave RS, ki ljudi varuje pred samovoljo oblasti, "ki smo ji bili priča v prejšnji vladi". 

"Kot ministrica za notranje zadeve ne morem opravljati svojega dela, če si ne morem sestaviti ekipe, ki ji zaupam in ki je strokovna. Očitno mi jo želi sestaviti nekdo drug. Zato je Lindav tudi pojasnil, da je vse delovnopravne postopke in ukrepe znotraj Policije opravil v skladu z zakonom, ne pa po pričakovanjih politike," je dejala in zagotovila, da bo tako tudi ostalo. Ob tem je dodala, da je odločitev, da Policija daljši čas nima stabilnega vodstva, v resnici poskus njene destabilizacije in vzpostavitve pogojev, da bi bila znova poslušna politiki.

Bobnarjeva si kot ministrica želi delovati z ekipo, ki jo bo glede na poznavanje njenih strokovnih kompetenc izbrala sama in v katero bo zaupala. "Odrekanje te možnosti in sugestije za imenovanje drugih izbir po moji oceni predstavlja obliko političnega pritiska," je v pismu zapisala Golobu ter pojasnila, da so politični pritiski tudi pogojevanje kadrovskih menjav, nasprotovanje napredovanj ali odpustitve. Konkretne navedbe o političnih pritiskih, ki jih omenja v svoji izjavi in s katerimi je predsednika vlade soočila že na sestanku 5. decembra, bo ministrica naznanila tožilstvu Republike Slovenije.

Zaradi spora s premierjem je sporočila, da bo po vrnitvi s službene poti v Bruslju Golobu poslala svojo odstopno izjavo. Iz kabineta predsednika vlade pa so kasneje sporočili, da bo Golob zaradi izgube zaupanja v ministrico napovedani odstop sprejel.

V zapisu premierju je sporočila tudi, da "depolitizacije Policije ne bo mogoče vzpostaviti zgolj z rušenjem tega, kar je Policija postala pod prejšnjo vlado, temveč da lahko le novi demokratični procesi znotraj institucije jamčijo, da bo Policija delala za ljudi, strokovno zakonito in ob upoštevanju človekovih pravic".

"Demokratizacija in depolitizacija Policije ni stvar zamenjave posameznih obrazov v Policiji. Gre za postopen, počasen, zlasti pa strokoven proces. Tega ni mogoče doseči s pristopi, ki so sprva pripeljali do njene politizacije." Poudarila je tudi, da politizacija ne pomeni, da so znotraj Policije osebe, ki imajo določena politična stališča, temveč da obstajajo strukturni pogoji za to, da se Policija lahko ukloni oblasti oz. da jo oblast lahko zlorabi za svoje politične namene: "To je srž najinega nesoglasja." Policija bi morala namreč po njenem mnenju demokratizacijo izvesti sama od znotraj, "izhajajoč iz svojih strokovnih in pravnih načel".

Iz kabineta predsednika vlade so sicer pred tem sporočili, da pojasnila Lindava, ki jih je prejel Golob, ne potrjujejo izjav ministrice glede politizacije Policije. "Iz poročila ne izhaja, da bi v mandatu te vlade kdor koli od političnih funkcionarjev izvajal politični pritisk na Policijo, želel pridobiti informacije o delu Policije ali vplivati na konkretne postopke," so sporočili in dodali, da v interesu celovite obveščenosti pričakujejo, da bo Policija omogočila, da bo poročilo čim prej dostopno javnosti.