Notranje ministrstvo poziva k razširitvi definicije trgovine z ljudmi

Trgovina z ljudmi je kompleksno kaznivo dejanje, ki ne pozna državnih meja. V grobem temelji na izkoriščanju sočloveka, najpogosteje se pojavlja kot prostitucija, a v ta sklop sodijo tudi druge oblike, kot so služabništvo, trgovina z organi, trgovina s krvjo, izkoriščanje ljudi za prisilno delo in izvrševanje kaznivih dejanj, je naštela Dobrinova.

V zadnjem času je po podatkih Evropske komisije v porastu predvsem prisilno delo, ki znaša že 30 odstotkov vse trgovine z ljudmi, je dodala Dobrinova. Točnih številk ni, saj je izvrševanje teh kaznivih dejanj zelo prefinjeno in ne temelji več na fizični prisili.

Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi si po besedah njene vodje Dobrinove zato prizadeva, da bi izboljšala prepoznavo žrtev kaznivih dejanj. Pri tem pogosto naletijo na težavo, da se žrtve pogosto ne prepoznajo kot žrtve. Tudi zato je medresorska delovna skupina na pravosodno ministrstvo naslovilo priporočilo, da v Kazenskem zakoniku razširi definicijo trgovine z ljudmi, je pojasnila Dobrinova.

Za pot v Slovenijo plačal 10.000 ameriških dolarjev

Inšpektorica za delo Suzana Mašat je povedala, da inšpektorat opaža porast delavcev iz tujine. Med svojim delom so naleteli na državljane Egipta, Madžarske, Belorusije, Indije in Severne Afrike. Obravnavanim nadzorom je skupno, da delodajalci teh delavcev ne prijavijo zavodu za zaposlovanje, ravno tako zahtevane dokumentacije ne hranijo na gradbiščih.

Polono Kovač iz nevladnega društva Ključ skrbi popolno umanjkanje obsodilnih sodb za trgovino z ljudmi na področju prostitucije, medtem ko je področje prisilnega dela v Kazenskem zakoniku povsem neprepoznano. Kot pravi Kovač, se tujci praviloma močno zadolžijo pri tihotapcih, zato so prisiljeni sprejeti vsako obliko dela.

Eden takšnih delavcev je za pot v Slovenijo plačal kar 10.000 ameriških dolarjev (okoli 9400 evrov), za kar se je morala njegova družina močno zadolžiti, je ponazoril Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Takšni delavci zaradi visokih dolgov in v iskanju novega dela hitro zapustijo državo in se ne ustavijo niti toliko, da bi podali prijavo ali ovadbo.

Vendar Lukić izpostavlja tudi pomanjkljivosti verige nadzora, ki delodajalcem ne daje jasnega signala, da so prakse izkoriščanja delavcev nedopustne. Na primeru mednarodnih sporazumov s Srbijo ter Bosno in Hercegovino je ponazoril, da celo dokumenti na najvišji ravni vsebujejo določbe, da mora delavec biti prvo leto zaposlen pri istem delodajalcu, kar po njegovi oceni daje zelo slab signal navzven. Zato je pozval, naj se v naslednjih mednarodnih sporazumih iz njih izloči ta prisilni element vezanosti delavca na delodajalca.

Lukić sicer v strategiji za vključevanje tujcev, ki jo pripravljajo na notranjem ministrstvu, pozdravlja napovedane info točke za tujce, ki bodo institucionalizirale podporno mrežo za informiranje tujih delavcev.

Dobrinova se je strinjala, da je preventiva zelo pomembna, a še močnejši signal družbi in delodajalcem so kazenski pregoni in obsodilne sodbe. "Ta del nam dejansko manjka in tukaj moramo povečati učinkovitost," je bila jasna.