Notranji minister Hojs spet s svojimi podatki zavaja o NPU

Na seji Odbora za notranje zadeve je opozicija opozarjala na nedopustnost preobsežnih kadrovskih menjav v državnih inštitucijah, predvsem na politično kadrovanje v Policiji, na NPU, Statističnem uradu, Obveščevalno-varnostni službi Ministrstva za obrambo. Ob tem je bilo slišati, da je cilj kadrovskih menjav tudi ukinitev NPU in preprečitev preiskav, ki se nanašajo na posameznike iz aktualne vlade. Notranji minister Aleš Hojs je zavrnil namige, da želi ukiniti NPU in dejal, da ga je pa treba postaviti v takšno kondicijo, da bo upravičil svoj namen. Ob tem je postregel s podatkom, da 70 preiskovalcev trenutno preiskuje 33 primerov.

Te podatke smo preverili na Policiji in vprašali, koliko zadev je NPU preiskoval v oktobru in koliko kriminalistov sodeluje v preiskavah. "Na NPU je trenutno na 85 sistemiziranih delovnih mestih zaposlenih 75 javnih uslužbencev. V okviru zaposlenih so, poleg preiskovalcev in vodij preiskav, všteti tudi javni uslužbenci vodstva NPU, administracije, računalniške forenzike in analitike. Preiskovalno delo dejansko opravlja 50 preiskovalcev in sedem vodij preiskav. V začetku oktobra je NPU obravnaval 147 kaznivih dejanj v okviru 59 zadev oziroma dosjejev," nam je sporočil Drago Menegalija z Generalne policijske uprave. Od kod ministru Hojsu povsem drugačni podatki?

Minister Hojs glede NPU že večkrat posredoval drugačne podatke

Pred dobrim tednom smo poročali o nenavadni zgodbi glede kriminalista NPU, ki naj bi si za navidezni odkup droge izposodil šest tisoč evrov. Tako trdita minister Hojs in poslanec Zmago Jelinčič. Zato je pojasnilo zahteval tudi poslanec SD Predrag Bakovič, ki je ministra Hojsa spraševal, ali si je kriminalist NPU res izposodil šest tisoč evrov, ki jih nikoli ni vrnil. Minister je na poslansko vprašanje odgovoril, da to drži. Ko smo na Policiji preverjali, ali je to res, smo dobili povsem drugačen odgovor.

"V Policiji na podlagi zbranih obvestil in pridobljenih podatkov nismo pridobili dokazov ali indicev, ki bi predstavljali razlog za sum, da je kdo izmed uslužbencev Policije storil odklonsko ravnanje. Pri preverjanju nismo ugotovili okoliščin, da je do takega dogodka sploh prišlo. Ministrstvo smo seznanili z našimi ugotovitvami, da smo pri preverjanju navedb poslanca ugotovili, da te ne držijo," nam je odgovoril Drago Menegalija z Generalne policijske uprave.  Aleš Hojs je za oddajo 24 UR povedal: "Človek je podal izjavo, da si je od njega izposodil šest tisoč evrov. Policija tega človeka niti kontaktirala ni. Tudi vi novinarji sprašujete, kako je mogoče, da policija nekaj negira, če pa se niste niti to pozanimali, da bi vprašali, ali so tega prijavitelja kontaktirali. Policija ga po mojih informacijah ni."

Kako sta lahko Policija in minister za notranje zadeve povsem neusklajena?

Policijo zato še enkrat vprašamo, ali so govorili z domnevnim oškodovancem, je dal kdo prijavo glede teh šest tisoč evrov, komu naj bi posodil denar, za katero kriminalistično preiskavo? "Kot smo vam že pojasnili smo v Policiji v skladu s predpisi na podlagi prijave ukrenili, kar je treba, da bi preverili resničnost navedb. Vendar pri tem nismo pridobili podatkov, ki bi predstavljali razloge za sum, da je kdo izmed uslužbencev policije storil odklonsko ravnanje. Seznanjeni smo, da dogodek preiskuje tudi Specializirano državno tožilstvo," nam je znova odgovoril Drago Menegalija. Kako je mogoče, da minister in Policija govorita vsak po svoje, vsak ima drugačne podatke?

Znova smo pisali Hojsu, naj vendar razkrije, za koga gre in kakšen status ima v tej zgodbi. Ali je osumljenec kaznivega dejanja, kdaj se je ta dogodek zgodil, za katero kriminalistično preiskavo gre, kako sta minister in poslanec Jelinčič sploh izvedela za to? Dobili smo odgovor Ministrstva za notranje zadeve: "Kabinet ministra za notranje zadeve z navedenimi informacijami razpolaga od 4. 9. 2020. Številka dokumenta MNZ je označena s stopnjo interno, zato o vsebini dokumenta ne moremo govoriti. Minister je o vsebini dokumenta seznanjen od prvega dne, to je 4. 9. 2020. Prav tako vas obveščamo, da je bil dokument 2. 11. 2020 odstopljen SDT, Oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili."

Po tem odgovoru se seveda postavlja še več vprašanj. Minister z dokumentom razpolaga že od 4. septembra, tožilstvu pa ga je posreduje šele pred dnevi. Minister šele po vseh javnih razpravah o tej posoji denarja in novinarskih člankih pove, da gre za dokument tajne narave, torej z oznako interno in da o vsebini ne sme govoriti. Zakaj je poslanec Zmago Jelinčič o tem dogodku potem razpravljal celo v Državnem zboru? 

Poslanec Bakovič: "To je nesprejemljivo. Se mi zdi, da gre tu za neko sinhrono diskreditacijo NPU"

"Odgovor me je presenetil. Zakaj je odgovor Policije povsem drugačen? Zdi se mi problematično, da ministrstvo napiše nekaj povsem drugega kot Policija. Denarja za navidezne odkupe si verjetno ni treba izposojati pri nekih občanih ali kjerkoli. To je nesprejemljivo. Se mi zdi, da gre tu za neko sinhrono diskreditacijo NPU in še koga drugega. Se mi res postavlja vprašanje, kaj se je sploh zgodilo, pa ne glede samega navideznega odkupa in izposoje denarja, temveč kaj se je zgodilo na relaciji Policija – ministrstvo, glede odgovora, ki je diametralno nasprotje." 

"Pravzaprav se ne morem izogniti temu, da ne bi tudi sam pomislil na to, da ker NPU izvaja določene ukrepe in preiskuje dejanja, ki so blizu nekaterim strankam v koaliciji, da morda tukaj tiči zajec v grmu." In dodaja, da Policija nikoli ni imela težav pokazati s prstom na svoje šibkosti in anomalije, ki so se in se bodo dogajale. "Tudi če bi zares prišlo do takšnega ravnanja v zasebni sferi, sem prepričan in verjamem, da Policija nima težav to povedati. In prav je, da se sistem odzove."

Policija ima denar za navidezne odkupe prepovedane droge

"Policija ima svoja sredstva za prikrite ukrepe, ki so evidentirana in se restriktivno uporabljajo. Moram reči, da je to sila nenavadno, da bi se to zgodilo. Menim, da je nemogoče, da bi policist pri svojem delu posegel v neko zasebno sfero, da bi mu nekdo založil denar, dokler policija zadeve ne realizira. Zato me je to zmotilo. To sem razumel kot poskus diskreditacije NPU, zato sem na ministra naslovil poslansko vprašanje," razlaga poslanec Predrag Bakovič. Minister Hojs pa je v odgovoru, ki ga je poslal v državni zbor, spet kritiziral tudi NPU, čeprav ga nihče ni spraševal o njegovih rezultatih. "Kar se tiče delovanja Nacionalnega preiskovalnega urada, rezultati dela že dlje časa kažejo na to, da urad pričakovanj vse od njegove ustanovitve do danes ni izpolnil." Še ena od manipulacij ministra Hojsa. Z delom NPU ni zadovoljna stranka SDS. Statistika govori nekaj povsem drugega.

Minister že vse od nastopa svojega mandata nenehno kritizira delovanje NPU, njihove preiskovalce in rezultate dela, govori o politično motiviranih preiskavah in o tem, da je treba depolitizirati to policijsko enoto. Hojs je zahteval celo revizijo kriminalističnih preiskav, ker je "nujno odpraviti vsako senco dvoma na delo policije", je dejal. O tem dvomu do sedaj ni govorila nobena institucija, ne domača ne tuja. Senco dvoma in slabo luč na NPU meče izključno in samo ena politična stranka. Preverili smo še na Policiji, kako imajo urejeno financiranje prikritih preiskovalnih ukrepov, kamor sodi tudi navidezni odkup prepovedanih drog. "V skladu z določbami 26. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije se v finančnem načrtu policije za vsako leto določijo namenska proračunska sredstva za izplačilo stroškov v zvezi z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov, kamor med drugim sodi tudi izvedba ukrepa navidezni odkup."

"Zakonska podlaga za izvedbo navideznih odkupov je v 155. členu Zakona o kazenskem postopku. Pisno odredbo za vsakokratno izvedbo navideznega odkupa, na obrazložen predlog Policije, izda pristojni državni tožilec. Kriminalistična policija ima torej na voljo finančna sredstva za izvedbo navideznih odkupov, zato kakršnokoli izposojanje denarja odstopa od ustaljene dolgoletne prakse in bi pomenilo hujšo kršitev delovno pravnih predpisov," pojasnjuje Drago Menegalija.

Predsednik države Borut Pahor: Treba je zagotavljati stabilne pogoje za delo vseh organov odkrivanja in pregona 

Dobili smo tudi odgovor iz Kabineta predsednika države Boruta Pahorja, ki smo ga prejšnji teden vprašali, kako komentira politične pritiske vladajoče koalicije na Policijo, na NPU, na zaposlene in na kriminalistične preiskave. In kako prizadevanja, da se ukine NPU oziroma se ga preoblikuje tako, da ne bo imel več avtonomnosti? Je dopustno, da peščica ljudi, ki so sami v predkazenskih postopkih, iz osebnih interesov tako zelo poseže v inštitucijo, da ji vzame funkcijo, ki ji je bila dodeljena z ustanovitvijo pred 10 leti? Predsednika Pahorja smo vprašali še, kako komentira dogajanje na Sovi, ki smo ga razkrili sredi oktobra. Ali vlaganje kazenskih ovadb po naročilu iz Kabineta predsednika vlade lahko pomeni zlorabo Sove za politične namene? 

"Predsednik republike je o ovadbah, ki jih omenjate, seznanjen izključno iz sredstev javnega obveščanja in se o njih ne more in ne sme konkretno opredeljevati. Glede utemeljenosti ovadb in predloženih dokazov in drugih navedb Slovenske obveščevalno-varnostne agencije se bodo opredelili za to pristojni organi, v prvi vrsti tožilstvo in, kolikor bo prišlo do kazenskih postopkov, tudi sodišče."

"Predsednik zaupa državnim inštitucijam in jih podpira, hkrati pa vedno znova izpostavlja pomen njihove odgovornosti pri izvajanju nalog in izvrševanju pooblastil. Pri tem imajo pomembno funkcijo pristojni nadzorni organi, ki morajo pravočasno zaznati morebitne pomanjkljivosti in pristojnim predlagati ustrezne ukrepe. Ob pomenu zaupanja predsednik republike izpostavlja tudi pomen zagotavljanja stabilnosti in stabilnih pogojev za delo vseh organov odkrivanja in pregon. To je skupna naloga vseh, ki imamo pri tem kakršne koli pristojnosti."

"Ob tej priložnosti želi predsednik republike opozoriti na svojo občutljivost glede vloge Slovenske obveščevalno-varnostne agencije v zvezi z vprašanji, ki se dotikajo konkretnih dogodkov in niso neposredno povezani z zunanjimi grožnjami, opredeljenimi v zakonu. Že zgolj vtis v javnosti, da bi lahko prišlo do morebitne prekoračitve pristojnosti, pooblastil ali do kakršnekoli pristranskosti, je škodljiv ne le zanjo, ampak za zaupanje v celoten sistem nacionalne varnosti. Zato mora vedno in vsakič znova temeljito premisliti o svojih ukrepih," so sporočili iz Kabineta predsednika države Boruta Pahorja.

Opozicija: Samostojnost in neodvisnost NPU sta več kot očitno trn v peti vladi Janeza Janše

Kako komentirajo politične pritiske vladajoče koalicije na Nacionalni preiskovalni urad, smo vprašali vse štiri opozicijske stranke. 

V stranki SD pravijo: "Dejanja aktualne vlade in njenih ministrov kažejo na vse bolj neposredne posege v avtonomne institucije, med drugim tudi v delo policije in NPU. Namera po ukinitvi slednje pa s strani največje koalicijske stranke postaja vse bolj nedvoumna, kajti kaže se, da NPU za SDS predstavlja oviro do cilja – popolne podreditve avtonomnih preiskovalnih organov, ki so jim na poti pri uveljavitvi političnih interesov."

V stranki LMŠ pa menijo: "Samostojnost in neodvisnost NPU sta več kot očitno trn v peti vladi Janeza Janše in njegovih ministrov. Nastala je absurdna situacija, kjer tisti, ki so pod drobnogledom NPU, poskušajo z namenom zaustavitve postopkov, ki potekajo zoper njih, Nacionalni preiskovalni urad ukiniti. Nezakonitost njihovih rabot v NPU je dokazalo tudi Upravno sodišče s tem, ko je razrešenega direktorja vrnilo nazaj."

V poslanski skupini Levica menijo, da dokler bo na oblasti Janez Janša, lahko pričakujemo, da se bodo napadi na NPU, policijo, Sovo in ostale institucije nadaljevali. "Janez Janša si že vse od prevzema oblasti želi podrediti vse državne represivne institucije. To najboljše prikazuje dogajanje na Nacionalnem preiskovalnem uradu, kjer je prišlo do večih zaporednih menjav in odstopov vodstva. Vladajoča stranka želi oslabiti delovanje NPU in preprečiti preiskave zoper člane vlade in koalicijskih strank."

"Zavedajo se, da (še) nimajo dovolj vpliva na državno tožilstvo in sodstvo, zato skušajo ustaviti postopek že na stopnji preiskave. Konec koncev dejanja notranjega ministra Hojsa, zvestega vojščaka Janeza Janše, govorijo sama zase: v začetku avgusta 2020 je notranji minister Aleš Hojs začasnemu generalnemu direktorju policije Andreju Juriču odredil, da izvrši revizijo določenih že zaključenih kriminalističnih preiskav na NPU. Kmalu zatem sledi nov napad na preiskovalce – izredni nadzor nad varovanjem in obravnavo tajnih podatkov, ki ga je odredil v. d. glavnega inšpektorja Inšpektorata za notranje zadeve Severin Pek," so zapisali v Levici.

S stranke SAB so nam odgovorili: "Kakšen odnos imata vlada in največja koalicijska stranka do NPU, kaže zdaj že peta menjava na čelu urada v dobrih šestih mesecih. V stranki SAB poudarjamo, da brutalno kadrovanje vlade daje vtis prikrivanja nepravilnih ravnanj, bodisi celotne vlade bodisi njenih posameznikov. Prepričani smo, da vodilni na NPU odstopijo zaradi pritiskov šefa policije ali ministra Hojsa, saj bodisi oni bodisi njim podrejeni kriminalisti ne želijo izvrševati nezakonitih navodil."