Elektronsko cestninjenje bi delovalo po načelu zdaj znanega in nadgrajenega ABC sistema, ki naj bi stal okoli 35 milijard tolarjev. Vprašanje pa je, ali bo to, glede na nacionalni program in letne načrte, dejansko sploh mogoče speljati. "Dokumenti predvidevajo kar deset odstotkov manj sredstev za avtoceste in do sedaj še nihče ni pojasnil, od kje bomo pokrili ta primanjkljaj," opozarja nekdanji prometni minister Marko Pavliha. "V vsakem primeru bo v naslednjih letih potrebno zagotoviti ustrezen denar, ki bo potreben za vlaganje v to investicijo," pa zagotavlja Janez Božič, aktualni minister za promet.
Sistem cestninjenja naj bi bil enak povsod po Evropi. Seveda pa Unija zaenkrat zagovarja satelitski sistem. Vozila bi v tem primeru imela vgrajeno elektronsko napravo, ki bi omogočala satelitsko spremljanje celotne vožnje. Sateliti bi tako zabeležil tudi, koliko in kdaj bi se vozili po avtocesti in tako obračunavali cestnino. Se pa najdejo nekatere pomankljivosti. Pavliha je prepričan, da satelitski nadzor dejansko pomeni nadzor nekakšnega evropskega "velikega brata". "Posebne naprave, ki bi bile vgrajene v osebna vozila, bi namreč omogočale 24-urni nadzor," dodaja nekdanji prometni minister.
Zato bi Slovenija morala zagovarjati elektronsko cestninjenje. Sistem bi bil bistveno cenejši in prijaznejši do uporabnikov. O enotnem sistemu naj bi se že dogovarjali tudi z Italijani in Avstrijci, ki ga že imajo za tovorna vozila. "Pred uvedbo sistema je potrebno sisteme, ki bodo delovali v prihodnje, preizkusiti in predvsem preučiti slabosti, ki lahko nastanejo pri konkretni uporabi," je povedal Božič.
Nov sistem bi pa zahteval bistveno manj zaposlenih, kar naj bi sicer prinesle tudi zavrnjene vinjete. Manj delavcev pa bodo potrebovali že zdaj, zaradi uvajanja cestninskih avtomatov, ki bodo začeli delovati maja.
