'Nov kazenski zakonik je nujen'

Ob koncu šestinpolurne razprave v državnem zboru je državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt poudaril, da je predlog novega kazenskega zakonika (KZ) moderno in evropsko naravnan, sam zakonik pa nujen.

Po njegovih besedah je kazenska zakonodaja v preteklosti pogostokrat predstavljala zlorabo človekovih pravic, namesto, da bi jih ščitila. Novi zakonik je demokratično naravnan, hkrati pa predstavlja ustrezno temeljno sredstvo za ravnanje družbe in prebivalstva. Tudi možnost izreka smrtne kazni, ki jo predvideva zakonik, po sekretarjevem mnenju ne odraža prekomernega posega v pravice storilca kaznivega dejanja, saj mu, kot je dejal, daje možnost pogojnega izpusta ali izredne pomilostitve.

Bližje dosmrtnim zaporom?

Minister za pravosodje Lovro Šturm je povedal, da predlog novega KZ temelji na predlogih in ugotovitvah številnih posvetov ter sodobnih usmeritvah kazenskega prava, ki jih je za ministrstvo pripravil inštitut za kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Med rešitvami, ki jih prinaša novi KZ, je minister izpostavil možnost prilagajanja sankcij storilcem kaznivih dejanj. Tako zakon po njegovih besedah podaja možnost izrekanja zapornih kazni med 15 in 30 let, možnost prestajanja kazni na svobodi z družbeno koristnim delom ter tudi možnost hišnega pripora.

Pri posebej hudih kaznivih dejanjih predvideva tudi možnost izreka kazni dosmrtnega zapora. To bo mogoče izreči, ko bo šlo za genocid ali vojna hudodelstva, ter v primerih, ko bo oseba zaradi naklepnega umora dvakrat obsojena na kazen 30 let zapora.

Zakonik uvaja še t. i. evidenco pedofilov, iz katerih bo mogoče ob pregledovanju prijavnic kandidatov, ki se potegujejo za delo z mladoletniki, preveriti njihovo preteklost na tem področju.

Nekateri za, drugi proti

Jožef Horvat iz NSi je ocenil, da je veljavni KZ zastarel in je zato treba sprejeti novega. "Od sprejema starega kazenskega zakonika je preteklo 13 let, to pa je bilo dovolj časa za razpravo o novem," je ocenil.

Darja Lavtižar Bebler iz SD je ocenila, da so poslanci z novim KZ postavljeni pred veliko odgovornost, ki se je po njenem mnenju ne zavedajo vsi. Po njenem bi bilo zato bolje, da bi predlagatelj predlog umaknil iz parlamentarne procedure ter s tem sam spodbudil strokovno razpravo.

Docent na Inštitutu za kazensko pravo in kriminologijo na Pravni fakulteti Marko Bošnjak je ocenil, da mora zakonodajalec sprejemati nove zakone takrat, kadar stari niso več uporabni in ko za to navede tehtne razloge. "Predlagatelj v tem primeru ne navaja prepričljivih razlogov, zakaj je novi KZ ustreznejši od starega. Razlog za sprejem novega zakonika zaradi uskladitve z mednarodnim pravom oziroma rimskim statutom je nekorekten in neustrezen," je dejal.

Izredni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani Ivan Bele je ocenil, da bi se takšna razprava morala opraviti že ob sprejemu starega KZ, 'ko so se odločali, kaj je dobro za Slovenijo'.

Majdo Širca iz Zares je zmotila povsem konkretna rešitev, ki govori o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime in predvideva, da za tovrstna kazniva dejanja ne bo več odgovarjal samo avtor, pač pa tudi odgovorni urednik. Po mnenju poslanke bo takšna ureditev povzročila dodatne težave znotraj medijev. "Bojim se, da to pomeni novo možnost večje samocenzure in večje omejevanje v medijskem prostoru, saj bo odgovorni urednik bolj pazil in se samoomejeval," je dejala.

Predstavnica Društva novinarjev Slovenije Špela Stare je zato ob tem zakonodajalca pozvala, naj omenjeni člen umakne iz predloga.

Omenjene pomisleke je zavrnil nekdanji predsednik vrhovnega sodišča in zdajšnji vrhovni sodnik Mitja Deisinger. Kot je dejal, lahko kot sodnik z dolgoletno prakso na različnih položajih v pravosodju zatrdi, da rešitve, ki jih uvaja novi KZ, ne bodo podaljšale sodnih postopkov. Po njegovih besedah jih bo prej pospešil kot zavrl. "S tem bo novi kazenski zakonik pozitivno prispeval k odpravi sodnih zaostankov," je poudaril. Trditev, da se zakonik sprejema prehitro, se vrhovnemu sodniku zdi nerazumljiva. Razprava o rešitvah, ki jih predlaga KZ, poteka že 15 ali 20 let, je še opozoril Deisinger.