Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o medijih, ki prinaša spremembe pri državnem financiranju programskih vsebin medijev, s katerimi želi vlada zagotoviti pogoje za pluralnost v medijih. Novela tudi izboljšuje sistem podeljevanja soglasij za pridobitev več kot 20-odstotnega lastniškega deleža v izdajateljih medijev, je po seji vlade povedal minister za kulturo Vasko Simoniti.
Novela prinaša tudi spremembe v zvezi z zaščito otrok in mladostnikov, v zvezi z varstvo slovenskega jezika prinaša nov delež slovenske glasbe v dnevnem oddajanju radijskih programov. Prinaša pa tudi nekatere bistvene spremembe glede objave popravka.
Novinarji opozarjajo na poseg v novinarsko neodvisnost
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je podalo prvo grobo oceno novele zakona o medijih. V društvu med drugim menijo, da je šel predlagatelj zakona glede pravice do popravka korak predaleč ter da je s tem pregloboko posegel v novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo.
Glede dostopa do informacij pa DNS opozarja, da ima v skladu z ustavo vsak državljan pravico do pritožbe na odločitev organa, zakon o medijih pa to pravico omejuje, saj pravi, da je pritožba zoper zavrnilni odgovor možna le pod določenimi pogoji.
Glede financiranja programskih vsebin DNS sicer že ves čas zagovarja stališče, da so na medijskem področju posredne in splošne subvencije bolj zaželene kot neposredne in selektivne. Poleg tega se pri branju celotnega predloga sprememb zakona o medijih ne moremo izogniti občutku, da predlagatelj razume pluralnost kot zgolj in samo politično pluralnost, menijo v DNS.
V DNS še ugotavljajo, da je ministrstvo za kulturo nekatere bistvene spremembe zakona, kot so poseg v pravico do popravka, glede zaščite otrok in mladoletnikov ter deležev slovenske produkcije, vladi predlagalo v zadnjih dneh pred obravnavo. O teh spremembah ni bilo javnega usklajevanja, saj širši javnosti spremembe niso bile predstavljene, poleg tega pa javnost tudi ni bila pozvana, da poda svoja mnenja in pripombe.