Slovenija

Nov poslovnik DZ delno v veljavi

Ljubljana, 06. 05. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V veljavo so danes stopile določbe glede postopka za spremembo ustave, ki jih ureja nov poslovnik Državnega zbora. Poslovnik bo stopil v veljavo 15. julija.

Gre za 12 členov, v katerih so med drugim določene pristojnosti parlamentarne ustavne komisije, ki jih bo morala upoštevati že pri nadaljnji obravnavi in odločanju o doslej desetih kvalificiranih predlogih za ustavne spremembe. Komisija je te predloge razvrstila na 13 vsebinskih sklepov, pri čemer ima največ možnosti za podporo predlog za spremembo štirih ustavnih členov o mednarodnem povezovanju in sodelovanju. Komisija, ki jo vodi predsednik Borut Pahor se bo sestala v petek.

Kako uveljavljati ustavne spremembe?

Kvalificirani predlogi ustavnih sprememb so tisti, ki jih vložijo vlada, skupina 20 poslancev ali so podprti z najmanj 30.000 podpisi volilcev, državni zbor pa o njih odloča z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Tudi za sprejetje samega akta o spremembi ustave, tj. ustavnega zakona, je potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslank in poslancev. V ustavi je med drugim še zapisano, da mora državni zbor, če to zahteva najmanj trideset poslancev, predlagano spremembo ustave predložiti v sprejem volilcem na referendumu. Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volilcev.

Ustava RS se, kot določa novi poslovnik državnega zbora, lahko spremeni z ustavnim zakonom, ki je sestavljen iz dveh delov: prvi vsebuje besedilo spremembe ustave, drugi del pa določbe o izvedbi te spremembe. Dokončna odločitev o predlogu omenjenega zakona - tega na podlagi najmanj dvotretjinske večine glasov navzočih članov skupaj s svojimi stališči za odločanje pripravi pristojna ustavna komisija - je v rokah državnega zbora. Ta o členih in predlogu ustavnega zakona razpravlja in glasuje v celoti. K predlogu ustavnega zakona tudi ni mogoče vlagati dopolnil. Če državni zbor ustavnega zakona ne sprejme, je postopek za spremembo ustave končan. V nasprotnem primeru pa sme najmanj tretjina (torej 30) vseh poslank in poslancev zahtevati, da spremembo ustave na referendumu potrdijo še volivci. Če referendum ne uspe, je ustavnorevizijski postopek končan, kadar pa je sprememba ustave na referendumu potrjena, mora državni zbor ustavni zakon o tej spremembi razglasiti najkasneje osmi dan po prejemu poročila o izidu referenduma.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10