Nov posnetek iz baterijske reje: jajca v bližini razpadajočih trupel živali in gnoja

Posnetki so nastali v hlevu srednje velike reje v osrednji Sloveniji, ki ima kapaciteto za več kot pet tisoč kokoši in ima lastno pakirnico jajc. Kot je potrdil Samo Curk iz Društva AETP, so posnetki nastali na kmetiji Repar v Kamniku pod Krimom. Inšpekcija sicer po poročanju Dnevnika ob nadzoru ni potrdila hujših neskladij ali večjih higienskih kršitev. 

Sredi hleva, v istem prostoru, kjer žive kokoši ležejo jajca, stoji nepokrito vedro z nakopičenimi trupli poginulih kokoši. Trupla so v različnih fazah razkroja. V eni od kletk med živimi kokošmi leži posušeno in sploščeno truplo. Ena od kokoši leži delno na njem.

Na tleh hleva so razbita jajca, zasušena jajčna vsebina, jajčne lupine, pomešane s plastmi starega kurjega gnoja. Trak za odstranjevanje iztrebkov je ponekod zapolnjen s starimi iztrebki. Odtočne rešetke so zamašene, na tleh zastaja tekočina, opisujejo.

Med razbitimi jajci in iztrebki, v neposredni bližini mesta, kjer se zbirajo jajca, leži embalaža strupa za glodavce. Na sami liniji za zbiranje jajc so vidne večje količine jajčne vsebine in lupin. Posamezna jajca ležijo neposredno na umazani zbirni površini.

Kokoš v kletki preživi vse življenje. Stoji na žični mreži, ne more razširiti kril, pri maksimalni kapaciteti hleva ima prostora le za en A4-list papirja. Kokoši v kletkah ne morejo izražati svojih vedenjskih potreb in so posledično nemirne in frustrirane. Na posnetkih je videti, da se pretepajo za dostop do krmilnika, opisujejo v društvu AETP.

Pri več kokoših je vidna huda izguba perja na glavi, vratu in repu. Kar nakazuje na kljuvanje med kokošmi in na mehanske poškodbe perja zaradi stika z žičnato kletko, sklepajo. Ena od kokoši je skoraj povsem brez perja na glavi in vratu. V baterijski reji kokoši nesnice kletke ne zapustijo nikoli in ne vidijo dnevne svetlobe, pojasnjujejo.

Posnetke je društvo AETP 9. oktobra 2026 skupaj s strokovnim mnenjem predalo Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Mnenje navaja več mogočih neskladnosti s predpisi o zaščiti rejnih živali in o higieni živil, med drugim glede vsakodnevnega odstranjevanja poginulih živali in glede čistosti jajc pri rejcu. Na upravo smo se obrnili tudi mi, odgovore objavimo takoj, ko jih prejmemo.

To tudi ni prvi tak posnetek iz slovenske reje v kletkah. Januarja 2025 so posnetki s farme Kavčič pokazali kokoši, ki nesejo jajca na truplih poginulih živali. Isti rejec je jajca iz kletk prodajal kot ekološka, med njegovimi odjemalci pa je bilo po javnih evidencah blizu 300 javnih zavodov.

Reja kokoši v obogatenih kletkah v Sloveniji še ni prepovedana. Prepoved je v zakonu zapisana z začetkom leta 2029, vlada pa bi jo z novelo zakona o zaščiti živali premaknila na leto 2035.

V društvu od vlade zahtevajo, naj se ponovno vpraša, ali res želi podpirati oporečno baterijsko rejo vse do leta 2035. In naj posluša slovensko javnost, ki takšni reji močno nasprotuje: pobudo proti kletkam je podpisalo skoraj 30.000 prebivalcev Slovenije, v anketah pa se 94 % vprašanim v Sloveniji zdi pomembno zaščititi rejne živali.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ugotavlja, da reja v kletkah tveganje za okužbo s salmonelo povečuje. Hkrati pa odsvetuje uporabo kletk zaradi slabe dobrobiti živali.

Samo Curk, predsednik Društva AETP: "Upam, da si bo vlada še premislila in da ne podaljša reje kokoši v kletkah še v naslednje desetletje. Sicer naj staršem pojasni, zakaj naj bi njihovi otroci v vrtcih in šolah še vse do leta 2035 jedli jajca iz krute baterijske reje. Prav tako naj pojasni svojcem, zakaj naj bi ta najbolj oporečna jajca jedli njihovi bližnji v bolnišnicah in domovih za starejše."