Posnetki so nastali letos, v hlevu srednje velike reje v osrednji Sloveniji, ki ima kapaciteto za več kot 5000 kokoši in lastno pakirnico jajc. Kot je potrdil Samo Curk iz Društva AETP, so posnetki nastali na kmetiji Repar v Kamniku pod Krimom.
Razkrivajo, da sredi hleva, v istem prostoru, kjer žive kokoši ležejo jajca, stoji nepokrito vedro z nakopičenimi trupli poginulih kokoši. Trupla so v različnih fazah razkroja. V eni od kletk med živimi kokošmi leži posušeno in sploščeno truplo, ena od kokoši pa leži delno na njem, so sporočili iz društva AETP.
Prav tako so na tleh hleva razbita jajca, zasušena jajčna vsebina in jajčne lupine, pomešane s plastmi starega kokošjega gnoja. Trak za odstranjevanje iztrebkov je ponekod zapolnjen s starimi iztrebki. Odtočne rešetke so zamašene, na tleh zastaja tekočina, opisujejo v društvu.
Med razbitimi jajci in iztrebki, v neposredni bližini mesta, kjer se zbirajo jajca, leži embalaža strupa za glodavce. Na sami liniji za zbiranje jajc so vidne večje količine jajčne vsebine in lupin. Posamezna jajca ležijo neposredno na umazani zbirni površini.
Kot znova poudarjajo v društvu, kokoš v kletki preživi vse življenje, kar ne predstavlja nikakršne dobrobiti za živali. "Stoji na žični mreži, ne more razširiti kril, pri maksimalni kapaciteti hleva ima prostora le za en A4-list papirja. Kokoši v kletkah ne morejo izražati svojih vedenjskih potreb in so posledično nemirne in frustrirane. Na posnetkih je videti, da se pretepajo za dostop do krmilnika," razlagajo v društvu AETP.
Pri več kokoših je vidna huda izguba perja na glavi, vratu in repu. Kar nakazuje na kljuvanje med kokošmi in na mehanske poškodbe perja zaradi stika z žičnato kletko, sklepajo. Ena od kokoši je skoraj povsem brez perja na glavi in vratu. V baterijski reji kokoši nesnice kletke ne zapustijo nikoli in ne vidijo dnevne svetlobe, pojasnjujejo.
Posnetki predani inšpekciji
Posnetke je društvo 9. oktobra skupaj s strokovnim mnenjem predalo Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Mnenje navaja več mogočih neskladnosti s predpisi o zaščiti rejnih živali in o higieni živil, med drugim glede vsakodnevnega odstranjevanja poginulih živali in glede čistosti jajc pri rejcu.

Inšpekcija UVHVVR je na podlagi prejete prijave opravila nenapovedan uradni nadzor reje kokoši nesnic na obratu v osredni Sloveniji, so ob tem sporočili z uprave. "Ob nadzoru 9. oktobra je bilo stanje glede primernosti objektov in prostorov za nastanitev živali, opreme v prostorih, osvetlitve, oskrbe z vodo in krmo ter predpisanih evidenc primerno," so uvodoma sporočili.
Kot dodajajo, gre za rejo kokoši v obogatenih kletkah, ki ima dovoljeno kapaciteto 5760 živali. V obratu je bilo vseljenih 4261 kokoši.
Glede opreme je inšpekcija ugotovila, da v dveh kletkah ni gredi, v več kletkah pa manjka po ena gred. "V času nadzora ni bilo zaznati povečane koncentracije amonijaka v hlevu," pravijo.
Na področju dobrobiti živali bile so inšpektorji ugotovili posamezne neskladnosti – "kot so preseženo število kokoši v treh kletkah, prisotnost neodstranjenega trupla kokoši v eni kletki. Živali so bile primerno operjene glede na starost, pohabljanj ni bilo opaziti, živali so se značilno obnašale in niso kazale znakov neugodja".
"Ugotovljeno je bilo, da rejec vodi evidenco poginulih živali od februarja 2026. Po predloženi evidenci je bilo v obdobju od vselitve kokoši v februarju 2026 do oktobra 2026 evidentiranih 134 poginulih kokoši," dodajajo na upravi.
"V času pregleda je bila higiena v hlevu zadovoljiva. Talna površina objekta je bila čista, mestoma je bilo opaziti kakšno razbito jajce in kakšno pero," so navedli.
Zaradi pomanjkljive opremljenosti kletk z gredmi je inšpekcija rejcu izdala opozorilo z rokom za odpravo nepravilnosti do 21. oktobra. Ob kontrolnem pregledu 22. oktobra so ugotovili, da so bile nepravilnosti, prenaseljenost, odpravljene v določenem roku. Prekrškovnega postopka zato niso uvedli.
Ob tem so še navedli, da so uradne nadzore v obratih z rejo kokoši v obogatenih kletkah izvedli jeseni 2025 – skupaj 32 nadzorov in 17 ponovnih-naknadnih nadzorov. Letos so v obratih z rejo kokoši v obogatenih kletkah izvedli 22 nadzorov in štiri ponovne-naknadne nadzore. Ti so bili uvedeni zaradi odprave ugotovljenih nepravilnosti.
"Trenutni predlog novele Zakona o zaščiti živali ohranja cilj, da se baterijska reja kokoši opusti in za obstoječe reje predlaga prehodno obdobje do konca leta 2034. Na ravni EU trenutno prepovedi ni," pa so ob tem še sporočili z UVHVVR.
Komu rejec, kjer so posnetki nastali, dobavlja produkte?
Kot je pojasnil Curk, točnih podatkov o tem še ni. "Neki indici so, da naj bi dobavljali javnim zavodom v Ljubljani, a to še ni povsem potrjeno," pravi. "Evropska avtoriteta za varnost živil pravi, da je baterijska reja z vidika pojavnosti salmonele, najslabša. Mi pa to dajemo v javne zavode – otrokom, starostnikom, bolnikom – najbolj ranljivim skupinam, ki so tudi najbolj dovzetne za takšne bolezni," dodaja.
Bo baterijska reja podaljšana do leta 2035?
Reja kokoši v obogatenih kletkah v Sloveniji še ni prepovedana.
Ministrstvo za kmetijstvo je v začetku meseca v javno obravnavo poslalo novelo zakona o zaščiti živali, ki bi uvedbo prepovedi reje kokoši v obogatenih kletkah preložila s konca leta 2028 na konec leta 2034.
Kmetijski minister Janez Cigler Kralj je na prvi nujni seji odbora za kmetijstvo podaljšanje branil s higieno. "Vam pa moram povedati tudi vidik javnih institucij, bolnišnic, domov za starejše in tako naprej, ki so največji odjemalci teh jajc. Zakaj? Ker so, bi rekel, tehnično gledano najbolj čista, najmanj tveganja za prenos salmonele in tako naprej, pa še cenejša," so ministra povzeli v društvu.
Kot so izpostavili, Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ugotavlja nasprotno, in sicer da reja v kletkah tveganje za okužbo s salmonelo povečuje. Hkrati agencija tudi odsvetuje uporabo kletk zaradi slabe dobrobiti živali.
So pa ob tem v društvu vlado pozvali, naj se znova vpraša, ali res želi podpirati oporečno baterijsko rejo vse do leta 2035. Prav tako pozivajo, naj posluša slovensko javnost, ki takšni reji močno nasprotuje. Pobudo AETP proti kletkam je podpisalo skoraj 30.000 prebivalcev Slovenije, v anketah pa se 94 odstotkom vprašanih v Sloveniji zdi pomembno zaščititi rejne živali, so še navedli v društvu.
To ni prvi tak posnetek iz slovenske reje v kletkah
V društvu AETP so sicer že večkrat izpostavili nasprotovanje reji kokoši v kletkah in danes razkrit posnetek ni prvi, ki prikazuje pogoje takšne reje.
Januarja 2025 so posnetki s farme Kavčič pokazali kokoši, ki nesejo jajca na truplih poginulih živali. Isti rejec je jajca iz kletk prodajal kot ekološka, med njegovimi odjemalci pa je bilo po javnih evidencah blizu 300 javnih zavodov.
Zveza za živali: Rok za ukinitev baterijske reje mora ostati leto 2029
Zveza za živali je po današnji objavi novih posnetkov razmer v baterijski reji kokoši nesnic pozvala odločevalce, naj ne podaljšujejo baterijske reje do leta 2035, temveč naj rok za njeno ukinitev ostane leto 2029. Kot so poudarili, morata dobrobit živali in varnost hrane biti pred interesi ohranjanja zastarelih rejskih sistemov.

Kot so danes sporočili z Zveze za živali, objavljeni posnetki znova opozarjajo na razmere, v katerih so prisiljene živeti živali, ki vsakodnevno zagotavljajo jajca za našo prehrano.
"Kokoši niso proizvodne enote, temveč čuteča bitja. So ptice ter potrebujejo prostor za gibanje, raziskovanje okolja, brskanje po tleh in druga naravna vedenja. Reja v kletkah, kjer ima ena kokoš na voljo za en zvezek prostora, jim tega vedenja ne omogoča. Noben sistem reje ne more zagotoviti idealnega življenja, vendar bi morala biti naloga zakonodaje, da spodbuja izboljševanje življenjskih razmer živali," so zapisali.
Kot pravijo na zvezi, gre tudi za vprašanje varnosti hrane, ki jo uživajo naše najranljivejše skupine. "Slovenska jajca iz baterijske reje namreč nabavljajo predvsem javni zavodi. Velja prepričanje, da naj bi bila jajca iz kletk čistejša in zato varnejša za potrošnike. Razkriti posnetki to trditev postavljajo pod velik vprašaj. Tudi Evropska agencija za varno hrano navaja, da so jajca iz baterijske reje najbolj tvegana za razvoj salmonele," so zapisali.
Poudarjajo sicer, da način reje sam po sebi ni jamstvo za varnost živila, ampak je to odvisna od številnih dejavnikov, med drugim od zdravstvenega stanja živali, higiene v reji, preprečevanja kontaminacije, ravnanja z jajci in njihovega skladiščenja. "Zato ni sprejemljivo, da se higiena uporablja kot splošno opravičilo za ohranjanje sistema, ki živalim omejuje možnost izražanja naravnega vedenja," so jasni.
Kot so izpostavili, je Slovenija rok za opustitev baterijske reje že določila, za prestrukturiranje pa so bili vzpostavljeni tudi finančni mehanizmi pomoči. Trenutno veljavna zakonodaja predvideva ukinitev baterijske reje do konca leta 2028, a je ministrstvo za kmetijstvo v začetku meseca v javno obravnavo poslalo novelo zakona o zaščiti živali, ki bi uvedbo prepovedi reje kokoši v obogatenih kletkah preložila na konec leta 2034.
V zvezi so zato odločevalce danes pozvali, naj ohranijo veljavni rok. Prepričani so, da podaljševanje prehodnega obdobja pomeni odlaganje že sprejete odločitve o izboljšanju dobrobiti živali, ne da bi s tem odpravili temeljne težave, ki jih prinaša reja kokoši v kletkah.
"Živali ne bi smele še dodatnih šest let čakati na izboljšanje svojih življenjskih razmer, potrošniki pa si zaslužijo pregledno, odgovorno in varno prehransko verigo," so prepričani v Zvezi za živali.
Za zagotavljanje visoke ravni varnosti hrane po mnenju zveze sicer potrebujemo dosleden nadzor, ustrezne higienske standarde in odgovorno ravnanje v celotni proizvodni verigi. Dobrobit živali in varnost potrošnikov pa ne smeta biti predstavljeni kot nasprotujoča si cilja.
Gibanje Svoboda: Prepovedi baterijske reje kokoši se ne sme zamakniti
V Gibanju Svoboda kmetijskega ministra ob tem pozivajo, naj ne predlaga podaljšanja prehodnega obdobja za prepoved baterijske reje kokoši do leta 2035, in naj rejcem raje zagotovi pomoč za prestrukturiranje. Namen prepovedi te reje z letom 2029 je bil ravno preprečitev trpljenja živali, kot ga kažejo danes objavljeni posnetki društva AETP, so zapisali.
"V Gibanju Svoboda smo pretreseni nad posnetki baterijske reje kokoši, ki so prišli v javnost in prikazujejo trpljenje živali. Prav zato, da takšno ravnanje z živalmi preprečimo, smo v prejšnjem mandatu sprejeli zakon, ki baterijsko rejo kokoši z letom 2029 prepoveduje, hkrati pa načrtovali pomoč v obliki finančnih sredstev tistim nekaj rejcem, ki načina reje še niso spremenili. Aktualna vlada pa namesto o takojšnji pomoči rejcem razmišlja zgolj o zamiku prepovedi baterijske reje na leto 2035, kar bi trpljenje živali še podaljšalo," so zapisali v odzivu na danes objavljene posnetke iz baterijske reje kokoši.
Kot so poudarili, predlog novele zakona o zaščiti živali, ki je trenutno v javni obravnavi in predvideva preložitev prepovedi baterijske reje, predstavlja korak nazaj, ki ga ocenjujejo kot nesprejemljiv in mu zato ostro nasprotujejo.
"Tokratni primer je še eden tistih, ki kaže, da smo s prepovedjo baterijske reje kokoši imeli prav," so izpostavili. Ob tem kmetijskega ministra Janeza Cigler Kralja pozivajo, naj se vpraša, ali je bila prepoved baterijske reje z letom 2029 res zgolj aktivizem. Menijo namreč, da minister na rejne živali glede izključno skozi prizmo ekonomskega interesa, pri katerem sta njihovo počutje in dobrobit drugotnega pomena.
"Minister Cigler Kralj, kje ste in kako odgovarjate na objavljene posnetke? Si boste glede zamika prepovedi baterijske reje vendarle premislili? Trpeče živali namreč ne morejo čakati do leta 2035. Namesto da delate korake v preteklost, raje pomagajte rejcem, ki se še niso prestrukturirali, in ne odlagajte prepovedi. Nedolžne živali namreč ne smejo nositi posledic napačnih političnih odločitev," je ministra k spremembi odločitve pozvala poslanka Svobode in nekdanja kmetijska ministrica Mateja Čalušić.
Levica: Pri odpravi kletk ne smemo popuščati
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj naj umakne predlog za podaljšanje prehodnega obdobja za prepoved baterijske reje kokoši nesnic, so danes pozvali tudi v Levici. Novi posnetki problematičnih razmer v eni od slovenskih baterijskih rej po njihovem mnenju dodatno potrjujejo, zakaj pri odpravi kletk ne smemo popuščati.

"Jajca ob gnoju in razpadajočih truplih. Oskubljene kokoši, ujete v kletkah. To razkrivajo novi posnetki društva AETP iz ene od slovenskih baterijskih rej. Od pristojnih pričakujemo, da ugotovijo morebitne kršitve in ustrezno ukrepajo," so navedli v sporočilu za javnost.
Ministrstvo za kmetijstvo je v začetku meseca v javno obravnavo poslalo novelo zakona o zaščiti živali, ki bi uvedbo prepovedi reje kokoši v obogatenih kletkah preložila s konca leta 2028 na konec leta 2034. "To pomeni še šest dodatnih let v kletkah, čeprav smo njihovo odpravo že uzakonili, pobudo proti kletkam pa je podprlo skoraj 30.000 ljudi," so poudarili v stranki.
Spomnili so, da so že ob predstavitvi predloga opozorili na zniževanje doseženih standardov zaščite živali. "Današnji posnetki dodatno potrjujejo, zakaj pri odpravi kletk ne smemo popuščati," so izpostavili. "Zahtevamo, da minister Cigler Kralj predlog podaljšanja umakne. Rejcem je treba pomagati pri prehodu na rejo brez kletk, ne pa podaljševati trpljenja živali," so dodali.
Poslanka Hot za ohranitev roka za uveljavitev prepovedi baterijske reje kokoši
Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je medtem na ministra za kmetijstvo Cigler Kralja naslovila poslansko pobudo za umik predloga za podaljšanje prehodnega obdobja za prepoved baterijske reje kokoši nesnic. Po novih razkritjih razmer v slovenski baterijski reji opozarja, da je treba rok ohraniti in preučiti možnost njegovega skrajšanja.

Kot je v pobudi, ki so jo danes posredovali iz SD, navedla poslanka, resnično ne razume, zakaj ministrstvo za kmetijstvo predlaga zamik uveljavitve prepovedi reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah s 1. januarja 2029 na leto 2035. "To pomeni še šest let odlašanja z odpravo sistema, ki kokošim omejuje gibanje in jim preprečuje izražanje naravnega vedenja," je poudarila.
Objavljeni posnetki po mnenju Hotove znova odpirajo vprašanje razmer, ki jih omogoča reja v kletkah, in nujnosti ukrepov za izboljšanje dobrobiti živali.
"Podaljšanje roka pomeni, da bomo tvegali, da bomo podobne prizore z ogorčenjem spremljali še nadaljnjih šest let. Zaščite živali ne smemo odlagati, kadar bi morali iskati načine, kako jo zagotoviti čim prej," je prepričana.
Po izračunu iz podatkov registra naj bi baterijska reja predstavljala približno 15 odstotkov vseh registriranih zmogljivosti, približno 85 odstotkov pa naj bi bilo že v alternativnih sistemih reje. Ti podatki po oceni poslanke zahtevajo jasno pojasnilo, zakaj naj bi bilo treba prepoved odložiti za vseh šest let.
Po njenem mnenju mora ministrstvo pred tako pomembno spremembo predstaviti konkretne in preverljive razloge. Če ocenjuje, da prehod do leta 2029 ni izvedljiv, mora pojasniti, na koliko gospodarstev se ta ocena nanaša in katere konkretne ovire jim preprečujejo pravočasen prehod na alternativne sisteme reje.
Kot je izpostavila, je ministrstvu že pred več kot mesecem dni poslala poslansko vprašanje o tej temi in izrazila nestrinjanje s podaljšanjem roka, vendar odgovora še ni prejela. Javnost in DZ imata pravico do jasnih pojasnil o razlogih za predlagani odlog, še posebej ob novih razkritjih razmer v baterijski reji, je dodala.














































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.