Slovenija

Nov predlog razdelitve Slovenije: deset pokrajin ter poseben status Maribora in Ljubljane

Ljubljana, 17. 10. 2019 15.52 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Zadnji predlog, ki se je izoblikoval znotraj širše strokovne skupine pod vodstvom Boštjana Brezovnika, predvideva ustanovitev desetih pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor. Predvidoma bi začele delovati leta 2023, v celoti pa bi zaživele do leta 2030.

Strokovna skupina je sicer sprva razmišljala o konceptu 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča. 

Zadnji predlog, ki se je izoblikoval znotraj širše strokovne skupine pod vodstvom Boštjana Brezovnika, predvideva ustanovitev desetih pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor.
Zadnji predlog, ki se je izoblikoval znotraj širše strokovne skupine pod vodstvom Boštjana Brezovnika, predvideva ustanovitev desetih pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor. FOTO: pokrajine.si

Brezovnik je pojasnil, da bi bilo po oceni geografov z razvojnega vidika, upoštevaje obstoječih 20 upravnih sistemov, najbolj smiselno in tudi smotrno ustanoviti osem pokrajin. A bi tak model hkrati pomenil tudi izrazito močno in veliko osrednjeslovensko pokrajino s skoraj 770.000 prebivalci, na drugi strani pa izrazito šibko pomursko pokrajino s 117.000 prebivalci, ki že zdaj razvojno zaostaja.

Tako so prišli do nekaterih izjem, ki po Brezovnikovih besedah z nekaterih vidikov niso vsebinsko dobre, so pa pomembne, ker so upoštevali tudi predloge, ki so jih dobili iz lokalnih okolij, predvsem od občin. Poleg tega so upoštevali tudi vidik t. i. lokalne identitete.

Na tej podlagi jim je uspelo doseči konsenz o predlogu, "po katerem bi ustanovili deset pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor". Kot argument za slednje je Brezovnik navedel, da ti dve občini dosegata standard 100.000 prebivalcev, obe mesti sta urbani središči mednarodnega pomena in se ob ustrezni pravni ureditvi lahko intenzivneje vključujeta v pokrajine, na območju katerih se nahajata. 

Strokovnjaki tako po njegovih besedah predlagajo, naj se odpre razprava o modelu osmih do desetih pokrajin s posebnim statusom Ljubljane in Maribora. Omenjeni koncept izrazito homogenih pokrajin z med 100.000 do 200.000 prebivalci pa po njegovih besedah omogoča prehod v drugo fazo tega projekta, to je določitev pristojnosti in nalog pokrajin, sistema in virov financiranja.

Strokovna skupina je sicer sprva razmišljala o konceptu 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča. 
Strokovna skupina je sicer sprva razmišljala o konceptu 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča.  FOTO: Shutterstock

Kje bodo sedeži pokrajin?

Zadnji predlog, ki je objavljen na spletni strani projekta, jih predvideva deset: Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško-šaleško, Osrednjeslovensko, Savinjsko, Štajersko, Pomursko, Primorsko-notranjsko in Zasavsko-posavsko pokrajino. Ob tem bi poseben status imeli mestni občini Ljubljana in Maribor, kjer bi pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta izvrševal mestni svet, pristojnosti in naloge predsednika pokrajine pa župan.

Sedež Osrednjeslovenske pokrajine bi bil v Domžalah, sedež njenega pokrajinskega sveta v Grosupljem in sveta občin v Kočevju. Na Ptuju bi bil sedež Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Slovenski Bistrici in sedež sveta občin v Ormožu.

Sedež Dolenjsko-belokranjske pokrajine bi bil v Novem mestu, sedež njenega pokrajinskega sveta v Črnomlju, sedež sveta občin pa v Trebnjem. Kranj bi bil sedež Gorenjske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Škofji Loki, sedež sveta občin pa na Jesenicah. Goriška pokrajina bi imela sedež v Novi Gorici, sedež pokrajinskega sveta v Ajdovščini, sedež sveta občin v Idriji. Primorsko-notranjska pokrajina bi imela sedež v Kopru, sedež pokrajinskega sveta v Postojni, sedež sveta občin v Sežani.

Za sedež Koroško-šaleške pokrajine bi določili Slovenj Gradec, za sedež njenega pokrajinskega sveta Velenje in sedež sveta občin Ravne na Koroškem. Savinjska pokrajina bi imela sedež v Celju, sedež pokrajinskega sveta v Šentjurju, sedež sveta občin pa v Rogaški Slatini. Sedež Zasavsko-posavske pokrajine bi bil v Krškem, sedež njenega pokrajinskega sveta v Brežicah, sedež sveta občin pa v Zagorju ob Savi. Pomurska pokrajina bi imela sedež v Murski Soboti, sedež njenega pokrajinskega sveta v Ljutomeru in sedež sveta občin v Gornji Radgoni.

Kovšca: Kjer je volja, je vselej tudi pot

Prizadevanja za ustanovitev pokrajin so se znova okrepila v zadnjih mesecih. Koordinacijo aktivnosti je prevzel predsednik DS Alojz Kovšca, širša strokovna skupina pod vodstvom Brezovnika z mariborske pravne fakultete pa je pripravila osnutek pokrajinske zakonodaje, pri čemer so po besedah Kovšce v sam proces privabili več kot 60 uglednih imen. "Večkrat sem javno poudaril, da v Sloveniji že imamo regionalizacije - regionalizacije številnih podsistemov, od vojske, sociale, šolstva, zdravstva, gospodarstva in drugih, ki pa niso med sabo povezljive, se ne ujemajo in so prav zaradi naštetega milo rečeno neučinkovite. Na zatečeno stanje res ne moremo biti ponosni, lahko pa na podlagi teh regionalizacij zgradimo model, ki bo zadostil vsem naborom kriterijev. In kjer je volja, je vselej tudi pot. Tako je organsko nastal model pokrajinske ureditve Slovenije, ki mu je stroka rekla da. Ki so mu lokalne asociacije rekle da. Zdaj mu morajo reči da še občinski sveti in vlada. In ne glede na zastavljeno časovnico bomo vozili toliko krogov, kolikor bo potrebno, da dobimo najširši možen konsenz."

Minister za javno upravo Rudi Medved je na novinarski konferenci po današnji seji vlade dejal, da se vlada formalno v proces ni vključila, da pa spremljajo in podpirajo "način, kako se rojevajo ideje o pokrajinah". Dodal je, da so večkrat povedali, da če v zadnjih desetih letih pokrajin ni bilo mogoče ustanoviti od zgoraj navzdol, je prav, da je tokrat drugače. Najprej pa morajo župani doseči konsenz s snovalci, je dejal minister, ki ocenjuje, da procesu manjka še kar nekaj vsebine. Ga bodo pa vsekakor podpirali, je zagotovil.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (320)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

štajerc9
06. 06. 2020 14.11
+36
In zakaj ne mormo ustanovit tradicjonalnih pokrajn tak ko jih ma Avstrija
štajerc9
06. 06. 2020 14.08
+35
ENA ŠTAJERSKA!!!!
Uroš
03. 11. 2019 21.22
+7
Da ne bomo tega naslednjih 50 let spreminjali, je najboljse, da ze v zacetku ustanovimo najmanj toliko pokrajin kot je obcin.
markorrr
31. 10. 2019 08.52
+37
VELENJE JE ŠTAJERSKA!
markorrr
31. 10. 2019 08.53
+33
Spet so našo Štajersko razdelili na več delov, dva pa celo združili z drugima regijama... SRAMOTA
el capitano
22. 10. 2019 13.51
+3
Samo se ena skupina birokratov bo nastala ,kar je tudi cilj te regionalizacije .Italijanske regije so velikosti Slovenije in sedaj že premišljujejo, da bi jih še povečali..Torej združevali..
prevalanar
21. 10. 2019 12.18
+20
Zakaj bi se morali KOROŠCI priključiti oz. združiti v Koroško - šaleško regijo? Mislim, da bi za to bil potreben nov plebiscit in predlagatelji pazite, da se vam ne bo zgodila Katalonija. Kaj pa nam bi manjkalo, če se združimo z avstrijskim delom Koroške, bo več koristi. Delalo se ne bo več v tujini ampak doma, ne bo dvojnega obdavčevanja, avtocesta in Celovec sta že sedaj bliže, železniška proga se gradi do Dunaja tik ob meji, v Celovcu bodo razširili letališče..... Mislim, da bo plebiscit ravno pravi pokazatelj, kaj mislimo.........
ROMELS
21. 10. 2019 10.27
-11
Občina šoštanj in velenje v koroško regijo, zgornjesavinjske občine pa nikakor ne.
markorrr
31. 10. 2019 09.56
+22
Ajde tišina ti mali pametnjakovič. Samo priznavaš, da nimaš pojma o Sloveniji. In zakaj bi se mi (Velenje in Šoštanj) združili nekam kamor NE spadamo??? No da slišim... Velenje je Štajerska! Mi smo Štajerci in Štajerci bomo vedno ostali! Če nas pač sovražiš je to tvoj velik problem. Tvoje mnenje in razmišljanje je irelevantno. Ti lahko greš pod hrvaško regijo HAHA. Zgornjesavinske občine (ki so tudi Štajerska, ker očitno ne veš) pa lahko gredo pod Koroško, ali pa pod Ljubljano zaradi mene. Mi bomo ostali Štajerska! Velenje je štajersko gospodarsko središče. Poglej si malo prave pokrajine. Zemljevid slovenskih zgodovinskih dežele, ki so tudi zapisane v ustavi in bi morali biti tudi državno uradne pokrajine. Ne pa tole. Po zgodovinskih deželah je še Slovenj Gradec pod Štajersko, pa Brežice tudi.
krtaksn
04. 11. 2019 21.00
Brezice ampak sg je valda grsa Koroska, al?
Tron386
20. 10. 2019 21.29
-8
Slovenija je premajhna za tako veliko število pokrajin. In še drugi problem - Ljubljana je največje mesto v Sloveniji, najbolj razvito ipd. Po logiki se takemu mestu odvzame ta dodaten denar, ki ga dobi kot glavno mesto, ker se bo v vsakem primeru razvijalo.Jaz bi strateško prestavil glavno mesto v Celje - ki ima še vedno centralno pozicijo, pa da se še drugi deli države začnejo razvijati.
Heretik1
20. 10. 2019 21.26
+6
Idrija leži v severni Primorski in ne v Goriški pokrajini. Res ne vem, zakaj bi se morala pokrajina poimenovati po italijanskem mestu!
Teoretik zarot
20. 10. 2019 20.44
-11
Ni važn kk bo v učbenikih pisal js bom v srcu zmeri savinčan.
Stratus007
20. 10. 2019 07.55
+3
Sem proti razen, če bojo nosilci teh pokrajin delali prostovoljno, ker trenutni model ne bo vzdržal še več uslužbencev javne uprave.
Milan Justin
19. 10. 2019 09.36
+11
Brez pokrajin brez vse birokracije. Samo en predsedik ena uprava za celotno Slovenijo.
Drr Insajder
18. 10. 2019 17.57
+12
Zmanjšat število občin na 100 in pokrajnin naj bo pa največ 5 + 1 osrednje slovenska, kamor bodo poleg Mol spadale se njej sosednje občine.
kranški sin, ki pije vin
18. 10. 2019 15.13
+16
bil dolenc in bom nikol in nigdar nisem bil sosed iz žabarjem
janez Kovač 1
18. 10. 2019 13.10
+15
Ja še več birokracije,kdo pa jih bo plačeval ,narod še za preživljanje sebe nima denarja,samo to gospodo v politiki ne zanima ,njim se gre samo za stolčke in dobro plačane službe!
SenecaLucius
18. 10. 2019 12.14
+9
Poglejmo za primer nekaj držav, ki so nam geografsko sicer blizu, po učinkovitosti sistemov pa zaenkrat povsem nedosegljiv zgled. V Avstriji imajo 2.357 občin, kar pomeni, da ima vsaka občina v povprečju 3.582 prebivalcev. Več kot pol občin (1.466) ima manj kot 2.000 prebivalcev. Ena (mestna občina Dunaj) jih ima več kot milijon. Zato pa ima kar 187 občin manj kot 500 prebivalcev. Pojdimo naprej. Švica: 2.406 občin s 3.306 prebivalci v povprečju. 1.525 občin ima manj kot 2.000 prebivalcev: najmanjša jih šteje 12. Nemčija: 11.298 občin, ki so »dokaj velike«: v povprečju imajo 7.111 prebivalcev. Slovenske občine jih imajo v povprečju 9.757. Najmanjša občina v Nemčiji ima 10 prebivalcev. Nikakor ne želimo spodbujati nastajanja občin z nekaj prebivalci. Samo to, kaj je »dejstvo«, želimo preveriti s konkretnimi podatki. Zanimivo, zakaj ob zatrjevanjih, da je pri nas občin preveč, ne politika ne »stroka« nikdar ne navedeta podatkov Eurostata? Po teh podatkih je v 27 članicah Evropske unije več kot 120.000 občin, ki imajo v povprečju 4.137 prebivalcev in vključujejo tako občine z več milijoni prebivalcev kot takšne, ki prebivalcev sploh nimajo. Večina evropskih držav ima občine, ki so v povprečju manjše od naših.
lilihip
18. 10. 2019 12.02
+12
torej le še več priseskov v JU
maršal Broz
18. 10. 2019 11.39
+52
Naj bojo regije, samo potem avtomatsko in takoj ukinit občine !!!!
tedoVV2HCmedo
18. 10. 2019 11.34
+40
Ali regije ali občine, OBOJE NIKAKOR!
Desnica boli
18. 10. 2019 11.28
+43
Na koncu bomo imeli poleg 220 občin še 220 pokrajin in pokrajinskih uprav z lokalnimi volitvami in povečanje birokracije za 100%, s tem pa tudi stroškov že zdaj najdražje države v Evropi na število prebivalcev. Kmalu bo na enega delavca obešenih 5 birokrati in 3 migranti. Ni čudno, da morajo delavcu minimalca zmanjšati, da se računica izide. Ampak dolgo tako ne bo šlo več ...