Nov primer diskriminacije pri izplačilu poslovne uspešnosti

Zagovornik je obravnaval prijavo zaposlenega, ki je trdil, da je industrijsko podjetje ob koncu lanskega leta vsem izplačalo enako nagrado za poslovno uspešnost, dodatno pa še nagrado za prisotnost. Ta je bila odvisna od bolniških odsotnosti posameznega zaposlenega. Za vsakega od 12 mesecev, ko zaposleni ni bil na bolniškem staležu, je bil upravičen do 45 evrov nagrade. Če je v določenem mesecu zbolel in zato ni prišel na delo, pa mu nagrada za ta mesec ni pripadala, je pojasnjeval prijavitelj.

Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije ugotovil, da je podjetje zares ravnalo diskriminatorno, in to kljub seznanjenosti s sklepom vrhovnega sodišča iz avgusta 2024, da kriteriji za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost ne smejo temeljiti na bolniški odsotnosti zaposlenih. Nagrajevanje je nameravalo spremeniti za leto 2025, so v sporočilu za javnost povzeli pri Zagovorniku.

"Zagovornik je ugotovil, da izbrano merilo za dodelitev nagrade za prisotnost razlikuje med tistimi zaposlenimi, ki so bili v posameznem mesecu vsaj en dan bolniško odsotni, in tistimi, ki med letom niso zboleli. To razlikovanje pa temelji samo na osebnih okoliščinah zaposlenih, kot so njihovo zdravstveno stanje ali zdravstveno stanje njihovih družinskih članov, kar je diskriminatorno," so zapisali.

Spomnili so, da na diskriminacijo pri nagradi za poslovno uspešnost družb opozarjajo od leta 2019, ko so izdali prvo odločbo, v kateri so ugotovili diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, starševstva, nosečnosti in invalidnosti pri določitvi meril za izplačilo te nagrade. Podjetje, ki je kršilo prepoved diskriminacije, se je takrat na njihovo odločitev pritožilo, upravno sodišče pa je v celoti pritrdilo Zagovorniku.

Do danes je Zagovornik diskriminatorno obravnavo pri merilih za izplačilo te nagrade ugotovil v 20 zadevah, upravno sodišče mu je pri odločanju o pritožbah kršiteljev doslej vedno pritrdilo.

O tem je zaradi različne sodne prakse dveh višjih sodišč - upravnega sodišča ter višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je v enem primeru odločilo, da takšna obravnava ni diskriminatorna - odločalo tudi že vrhovno sodišče. Avgusta lani je posredno potrdilo pravilnost argumentacije upravnega sodišča in Zagovornika, da je slabša obravnava zaposlenih, ki so bili med letom odsotni z dela zaradi zdravstvenega stanja, diskriminacija, so navedli pri Zagovorniku. Še vedno pa prejemajo prošnje za svetovanje in predloge za ugotavljanje diskriminacije.

Na tovrstne kršitve so danes opozorili tudi v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije. Soočajo se namreč s primeri, "ko delodajalci neupravičeno znižujejo ali celo odrekajo izplačilo poslovne delovne uspešnosti delavcem, ki delajo v posebnih okoliščinah, med njimi invalidom, ki delajo krajši delovni čas".

"Prav tako opažamo, da številni delodajalci še vedno uporabljajo bolniško odsotnost kot kriterij za zniževanje ali odvzem poslovne delovne uspešnosti, kot da bi bila bolezen osebna napaka delavca, in ne zdravstveno stanje, ki ga nihče ne izbere prostovoljno in je pogosto še celo odraz dela v nezdravem in celo nevernem delovne okolju," so opozorili.

Takšna praksa je po njihovih navedbah nezakonita, neetična in globoko ponižujoča, saj delavca kaznuje ravno v trenutku, ko je najbolj ranljiv.