Policija: Zdravstveno osebje v postopku ni želelo sodelovati

V Zdravstvenem domu Ljubljana so pred približno mesecem dni zabeležili nov primer nasilja. Kot je opisal vodja enote Ljubljana Center Robert Kovačević, je na pregled k zobozdravnici prišel redno naročen pacient. Dodal je, da je imel pacient "svojo idejo o načinu zdravljenja" ter da je bil odklonilen do predlaganega načina zdravljenja.

Naposled naj bi se z zobozdravnico vseeno dogovorila, da bosta zdravila, kot je predlagala zobozdravnica. Ta je aplicirala anestetik, moški pa naj bi takoj po aplikaciji postal agresiven. Začel naj bi pljuvati, odrinil naj bi zobozdravnico ter ji grozil, da ji bo razbil zobe. Zobozdravnica je tako po besedah Kovačevića v strahu pobegnila v čakalnico, kjer naj bi ji pomagali čakajoči pacienti. Pacient pa naj bi odkorakal iz enote in grozil, da jo bo poiskal na domu in z njo fizično obračunal.

Zobozdravnica in medicinska sestra naj bi se za tem zaklenili v ordinacijo ter počakali na prihod Policije. "Ta dogodek je nesprejemljiv, vzbuja strah in velik stres za celotne ekipe," je dejal vodja enote Ljubljana Center.

Kot je povedal na tiskovni konferenci, je zobozdravnica od tedaj zaradi strahu na bolniški. V ZD Ljubljana je zaposlenih 70 zobozdravnikov, vsak ima glavarino 1500 bolnikov. Če je kdo od njih bolniško odsoten, njegovo glavarino začasno prevzamejo drugi zobozdravniki, je dejal.

Kovačević: Informacij, kaj se dogaja po prijavi, ne dobimo; Policija: V nadaljnjem postopku niso želeli sodelovati

Navedel je še, da so morali samo v ZD Ljubljana - Center v zadnjih treh mesecih štirikrat klicati Policijo. Razlogi so bili po njegovih besedah različni - od uničevanja pročelja stavb, nadlegovanja do groženj. "To so stvari, ki rušijo zmožnost ekip pomagati bolnikom. Spoštovanje in zaupanje sta osnova, temelj in predpogoj za kakršnokoli terapijo," je dejal.

Povratne informacije, kaj se dogaja po prijavi, ne dobijo, je še dejal. Edino, kar lahko naredijo sami, pa je po njegovih besedah to, da proti takim bolnikom sprožijo postopek na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za zamenjavo zdravnika ali zobozdravnika.

Na Policijski upravi Ljubljana so za STA pojasnili, da so bili 23. julija obveščeni o dogodku v zdravstveni ustanovi v centru Ljubljane. Ugotovili so, da je v ustanovo prišel pacient, ki se je do zdravstvenega osebja neprimerno vedel in s tem kršil javni red in mir, pred prihodom policistov pa je že odšel iz ustanove.

"Zdravstveno osebje, udeleženo v dogodku, v nadaljnjem postopku prijave kršitve javnega reda in miru ni želelo sodelovati. Iz navedenega razloga policisti prekrškovnega postopka zoper kršitelja niso mogli uvesti," so sporočili. Ob tem so poudarili, da je sodelovanje in podaja izjave oškodovane osebe bistvenega pomena za izvedbo prekrškovnega postopka.

Sicer ima ZD Ljubljana varovanje v vseh enotah, varnostniki redno patruljirajo tudi v dislociranih enotah, v vseh prostorih so nameščeni t. i. "panic gumbi", v službi za nujno medicinsko pomoč pa imajo tudi žepne alarme, je navedel. ZD organizira tudi delavnice na temo komunikacije za pomiritev bolnikov, a v tem primeru je stvar potekala prehitro, zato se je zobozdravnica obrnila neposredno na policijo, je dejal.

"Razumem, da imajo bolniki težave, da so zaskrbljeni, zafrustrirani, da mogoče pričakujejo več, kakor jim mi lahko nudimo v danem trenutku, ampak pristati na to, da je nasilje kakršnakoli rešitev problema, ni dopustno," je na tiskovni konferenci še sklenil Kovačević.

Beovićeva: Takšni dogodki se dogajajo prepogosto 

Izjavo za medije o nasilju v ZD Ljubljana je podala tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Kot je poudarila, sočustvuje z zobozdravnico, ki se je znašla v nevarni situaciji. "Takšni dogodki se dogajajo preveč pogosto. Videti je, kot da so ljudje dobili dovoljenje, da se lahko z zdravstvenimi delavci grdo ravna. Temu seveda ni tako - takšen dogodek na koncu škoduje pacientu, ki je to storil, v stresu pa so tudi ljudje, ki so v čakalnici, ki to opazujejo."  Poziva, da ljudje o zdravstvu začnejo razmišljati širše in ga spreminjati tam, kjer je dejansko treba: "Zdravstveni delavci smo včasih kot vzmet med problemi, ki v zdravstvu so in med težavami posameznega pacienta. A tudi mi si želimo ureditve razmer," je poudarila. 

Zdravniška zbornica v DZ vložila predlog sprememb kazenskega zakonika

V Zdravniški zbornici so s predstavniki drugih zdravstvenih delavcev z zbranimi 7561 podpisi v DZ vložili predlog spremembe kazenskega zakonika za večje kazenskopravno varstvo in zaščito zdravstvenih delavcev. Po predlogu bi se vzpostavilo kaznivo dejanje napada na zdravstvenega delavca, s čimer želijo pobudniki prispevati k manj nasilni družbi.  Nasilje v zdravstvu je težava, je ob vložitvi podpisov dejala družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček, ki je tudi vodja delovne skupine 'Ne dopuščajmo nasilja' pri Zdravniški zbornici Slovenije. Podatki fakultete za varnostne vede iz leta 2019 in podatki, ki jih zbira zdravniška zbornica, po njenih navedbah kažejo, da je telesnemu nasilju izpostavljenih približno 41 odstotkov zdravstvenih delavcev, psihičnemu nasilju pa 89 odstotkov. "Zato smo veseli, da so državljani Slovenije prepoznali pomen in tehtnost tega našega predloga, ki pravzaprav pomeni, da bomo omogočili varno okolje za obravnavo pacientov," je izpostavila.

Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je medtem poudarila, da se medicinske sestre in babice kot največja poklicna skupina velikokrat znajdejo na prvi bojni črti. Prepričana je, da uspešno zbrani podpisi za vložitev predloga spremembe kazenskega zakonika z vzpostavitvijo kaznivega dejanja napada na zdravstvenega delavca dokazujejo, da lahko vsi zdravstveni delavci s skupnimi močmi sooblikujejo bolj kulturno, bolj prijazno in manj nasilno družbo.

Veselje ob končani akciji je izrazila tudi predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović, ki je predlog spremembe kazenskega zakonika označila za kamenček v mozaiku urejanja razmer v zdravstvu.

Zdravstveni delavci lahko pacientom najbolje pomagajo, kadar delajo v varnem okolju, je prepričana tudi predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Izrazila je upanje, da je ta akcija zbiranja podpisov širši javnosti sporočila, da nasilje nikoli ni rešitev, hkrati pa bo odločevalce opomnila, da so za maksimalno zmanjšanje nasilja v zdravstvu in družbi potrebni tudi različni sistemski ukrepi.

Nasilje v družbi ne bi smelo biti dopustno nikjer, je poudaril travmatolog in predavatelj o preprečevanju nasilja Aleš Fischinger. Izpostavil je, da je nasilje nad ljudmi, ki opravljajo svojo službo in se ne morejo umakniti na varno, zavržno dejanje, ki mora biti tudi v Sloveniji sankcionirano podobno, kot je trenutno v Nemčiji, Angliji, Makedoniji in na Hrvaškem.

Nasilje nima prostora v domovih ali na delovnih mestih, še posebej ne na tako občutljivih, kot je zdravstvo, se je strinjala Kopčavar Gučkova. Kot je pojasnila, trenutna ureditev zdravstvenim delavcem, ki so žrtve fizičnega napada brez večjih poškodb, ne omogoča pregona storilcev s pomočjo državnega tožilstva. Zdravstveni delavci lahko tako proti pacientom, ki jih oklofutajo, zbrcajo, pljunejo ali jih zmerjajo, sprožijo le osebno tožbo na lastne stroške, medtem ko je tožilstvo pristojno za pregon le ob hujših fizičnih poškodbah.

V Zdravniški zbornici Slovenije so ob podpori Lekarniške zbornice Slovenije ter Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije 10. maja začeli zbiranje potrebnih 5000 podpisov za vložitev predloga spremembe kazenskega zakonika z vzpostavitvijo kaznivega dejanja napada na zdravstvenega delavca, ko ta izvaja zdravstveno obravnavo. 60-dnevni rok za zbiranje podpisov se je iztekel 8. julija.