Na podlagi tega naj bi se vojska oblikovala v "sodobno, učinkovito in racionalno vojaško organizacijo, ki bo lahko zagotavljala nacionalno obrambo, se vključila v sistem kolektivne obrambe in aktivno prispevala k stabilnosti v strateškem in regionalnem okolju".
Opaznejše spremembe program predvideva pri številčnosti vojne sestave, ki naj bi se s sedanjih 76.000 zmanjšala na 26.000 pripadnikov ter pri višini obrambnih izdatkov, ki naj bi do leta 2007 narasli na nekaj več kot 1,6 odstotka BDP, po letu 2007 pa naj bi obrambni proračun realno naraščal za sedem odstotkov letno. Razvoj je potrebno usmeriti tako, da bo država sposobna zavarovati svojo varnost tudi z vojaško obrambo, ne glede na to, ali bo sprejeta v zvezo NATO ali ne, je še zapisano v omenjenem programu.
Splošni dolgoročni program predvideva, da bo za nadaljno modernizacijo SV do leta 2007 potrebno zagotoviti dodatna sredstva v višini 65 milijard tolarjev, ta sredstva pa naj bi omogočila dokončanje opremljanja sil za posredovanje, dopolnitev sistema poveljevanja in kontrole, logistike in zračne obrambe. Največji delež teh sredstev (29,5 milijarde tolarjev) naj bi namenili za nadaljno opremljanje 10. motoriziranega bataljona, 17. bataljona vojaške policije, ter za oblikovanje 20. motoriziranega bataljona. SV bo imela sile za posredovanje in glavne ter dopolnilne sile, glede na način popolnjevanja pa enote poklicne sestave (A-ešalon), enote s poklicnim jedrom in vojaki na služenju vojaškega roka ter vpoklicanimi pripadniki rezervne sestave (B-ešalon) in enote rezervne sestave (R-ešalon).
Dosedanje pomanjkljivosti, je zapisano v programu, so se med drugim nanašale na prevelik obseg SV glede na ogroženost in zmožnosti Slovenije, na previsoko starost pripadnikov stalne sestave, na neuravnoteženo strukturo častniških in podčastniških činov in na razlike v plačah. Splošna izobrazba zaposlenih je odstopala od zahtevane, napredovanje je bilo prehitro, karierna pot vojaških oseb nedoločena, razmerje med stalno in rezervno sestavo pa nepravilno. Spremembe so potrebne tudi na področju usposabljanja vojakov na služenju vojaškega roka, kjer je tudi zaradi naraščajočega števila tistih, ki uveljavljajo ugovor vesti, potrebno najti ustreznejše načine popolnjevanja SV.
Slovenijo ogrožajo predvsem naravne in druge nesreče, neustrezni posegi v okolje in zdravstveno-epidemiološke nevarnosti, v prihodnje pa bodo po navedbah v programu za Slovenijo lahko aktualne postale tudi druge grožnje kot npr. terorizem, povezanost kriminalnih združb in uporaba nekonvencionalnih orožij. Tako temeljne naloge SV tudi v prihodnje ostajajo odvračanje vojaških groženj, vojaška obramba države v primeru napada, izvajanje obveznosti iz mednarodnih pogodb in sodelovanje pri zaščiti, reševanju ter pomoči ob naravnih in drugih nesrečah.
Petletni program temelji na resoluciji o strategiji nacionalne varnosti, slovenski obrambni strategiji, zakonu o obrambi, akcijskem načrtu za članstvo v zvezi NATO in na dosedanjem izvrševanju splošnega dolgoročnega programa, ki je z objavo tega programa prenehal veljati.
