Dosedanje izraze, kot so "državna" ali "vojaška skrivnost" in "strogo zaupno", bodo zamenjale oznake "strogo tajno", "tajno", "zaupno" in "interno".
Sicer pa so po omenjenem zakonu tajni tisti podatki, ki so tako pomembni, da bi njihovo razkritje nepoklicanim osebam škodovalo varnosti države ali ogrozilo njene politične in gospodarske koristi.
Po določbah zakona gre za tajne podatke s področja varnosti, obrambe, zunanjih zadev, obveščevalne in varnostne dejavnosti, znanosti, raziskovanja, tehnologije, gospodarstva in financ.
Stopnjo tajnosti podatkov se določa na različne načine. Tako lahko strogo tajne zadeve določijo samo predsedniki države, vlade ali državnega zbora, ministri in predstojniki organov v sestavi ministrstev, določeni vojaški poveljniki in predstojniki vladnih služb, ki so odgovorni neposredno premieru.
Dostop do tajnih podatkov bodo brez posebnega dovoljenja imeli najvišji državni funkcionarji - predsednik republike, premier, ministri, poslanci državnega zbora, državni svetniki, župani in občinski svetniki, varuh človekovih pravic, guverner centralne banke, računski in drugi sodniki, generalni državni tožilec in pravobranilec.
Poleg omenjenih bo imela dostop do tajnih podatkov tudi parlamentarna komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Tako naj bi imelo brez dovoljenja dostop do tajnih podatkov približno 4000 ljudi.
