Slovenija

Nov sistemski zakon o izbrisanih

Ljubljana, 21. 01. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Vlada bo v proceduro vložila nov, koalicijsko usklajen sistemski zakon o izbrisanih. Opozicija je potezo vlade ocenila kot prekinitev pogajanj.

Anton Rop
Anton Rop FOTO: POP TV

Premier Rop je napovedal, da bo vlada v proceduro vložila nov, koalicijsko usklajen sistemski zakon o izbrisanih, ki sledi odločbam ustavnega sodišča. Rop je sicer pojasnil, da nov sistemski zakon upošteva sugestije strokovnjakov, notranjega ministrstva in opozicijskih strank glede odškodnin in možnosti revizij že izdanih odločb o stalnem prebivanju. Kot je znano, so stranke v minulih dneh neuspešno iskale kompromis, s katerim bi se preko sprejetja ustavnega zakona izognili referendumu o tehničnem zakonu o izbrisanih.

Predsednik LDS je na današnji novinarski konferenci še ocenil, da torkovi odzivi predsednika SDS Janeza Janše na neuspešna pogajanja o izbrisanih kažejo na "precejšnjo živčnost opozicijskega voditelja, ki je popolnoma nepotrebna". Janša je med drugim dejal, da je LDS ksenofobna do slovenstva in osamosvojitve ter "ultralevičarska". Dodal je, da LDS zanimajo le novi volivci, da bo referendum odločal tudi o legitimnosti trenutne oblasti in da v SDS v primeru pozitivnega izida pričakujejo odstop vlade.

Pogovori so po Ropovi oceni potekali dokaj konstruktivno, "zato ni potrebe za zviševanje tonov, še zlasti ne zato, ker smo prišli dokaj blizu nekaterim rešitvam". Dodal je, da ni razlogov za populizme, še posebej ker so do odločitve ustavnega sodišča glede referenduma še vedno odprte nekatere možnosti. "Po drugi strani to kaže na verjetno majhno realno pripravljenost opozicije, da bi prišli do dogovora. Očitno je opozicija zainteresirana, da ne pride do dogovora, da pride do referenduma, ki bo seveda škodljiv z vidika človekovih pravic. Lahko pa, da opozicija upa, da bo to imelo pomembne politične posledice. Mislim, da je takšen politični populizem vedno nevaren, tako za državo kot za tistega, ki ga izvaja."

"To ni referendum, ki bi si ga želela ta vlada. Ta referendum si želi opozicija. Ustavno sodišče je jasno povedalo, da je ta referendum nesmiseln, da ne bo imel nobenih pravnih posledic. Tudi sam mislim, da nima nobenega smisla, da se gre na takšen referendum, ker ne bo imel nobenih posledic, razen ene, da bo povzročil večjo škodo, kot vse odškodnine za vse izbrisane. 600 milijonov bodo slovenski davkoplačevalci plačali za nekaj, kar ni potrebno," je še povedal Rop.

Rado Bohinc
Rado Bohinc FOTO: POP TV

Sicer pa ostaja nekaj prostora še odprtega, saj bo notranje ministstrsvo počakalo z izdajanjem odločb izbrisanim za nazaj.

"Pričakujem da bo v naslednjih urah, dneh še teklo o tem razpravljanje in pogajanja in da se bo vendarle našla neka rešitev, ki bo dokončna," je povedal notranji minister Rado Bohinc.

Janša: Odločitev vlade o izbrisanih je škodljiva

Janez Janša: Po našem mnenju je ta poteza vlade nerazumna in jo obžalujemo
Janez Janša: Po našem mnenju je ta poteza vlade nerazumna in jo obžalujemo FOTO: POP TV

Janša je današnjo odločitev vlade je ocenil kot neustavno, do tega pa je po njegovem prepričanju prišlo zaradi Ropove neizkušenosti, zaradi česar je po njegovem mnenju premier izgubil tudi nadzor znotraj LDS.

S tem zakonom problema ni mogoče rešiti, meni Janša, ampak se bo le podaljšal in zaostril. Tudi navaden zakon bo lahko predmet napada s strani ustavnega sodišča ali zbiranja podpisov za referendum. Če bo sprejet takšen zakonski tekst, kot je bil danes na vladi, pa se bo oboje tudi dejansko zgodilo.

"Če so s to potezo hoteli povedati, da je pogajanj konec, potem bi to lahko storili tudi na kakšen manj škodljiv način," je povedal Janša.

Janša je poudaril, da so bila med pogajalskimi stranmi glavna razhajanja zaradi vprašanja individualne obravnave in odškodnin. Realna in dejanska omejitev odškodnin pa je možna le tako, da ni samodejne retroaktivnosti, kar so v SDS tudi predlagali, je prepričan Janša. Ob tem je še dodal, da se je Slovenija v preteklih letih izkazala kot izjemno radodarna pri podeljevanju državljanstev oz. prebivališč državljanom bivših jugoslovanskih republik, na kar kažejo podatki ministrstva za notranje zadeve iz let devetdesetih let.

Komentiral pa je tudi javni poziv k čimprejšnji rešitvi vprašanja izbrisanih, v katerem je zapisano, da izbris pomeni dejanje, ki ni samo v neskladju z ustavo, ampak je tudi nedemokratično in neetično. Poziv je označil kot neverodostojnega in se vprašal, ali podpisniki menijo, da so ljudje človekove pravice dobili šele v novem sistemu.

V naslednjih dneh je kljub obtoževanju, kdo je kriv za propad pogajanj, še minimalna možnost za dogovor. Sicer bo na vrsti ustavno sodišče, ki mora odločiti o tem, ali referendum o izbrisanih bo ali ne.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10