Nov uspeh UKC: Prva operacija bolnice s farmakorezistentno epilepsijo

Nevrolog in vodja Centra za epilepsije na nevrološki kliniki UKC Ljubljana Bogdan Lorber je dejal, da gre za mlado bolnico, ki je imela epileptične napade nekaj let, pred posegom tudi do 20 na dan. Bolnico so v celoti diagnosticirali in pripravili na poseg v UKC Ljubljana. Poseg je bil uspešen, v treh mesecih po posegu je bolnica brez epileptičnih napadov.

Z vzpostavitvijo centra, v katerem deluje ekipa nevrokirurgov, nevropediatrov, nevrologov in drugih strokovnjakov, načrtujejo, da bodo lahko marsikoga z žariščno epilepsijo, ki je postala farmakorezistentna, v Sloveniji obravnavali v celoti. Še vedno pa bodo v tujino na končno zdravljenje napotili nekatere bolnike z zelo specifično boleznijo.

Nevrokirurg Tilen Žele je pojasnil, da je cilj kirurškega zdravljenja epilepsije odstraniti del možganov, kjer izvirajo epileptični napadi. Najprej je treba ugotoviti, če obstaja žarišče in ali ga je možno odstraniti, to opravijo epileptologi na nevrološki kliniki. "Če ugotovijo žarišče, ki je dosegljivo in se ga da odstraniti, ne da bi povzročili poškodbo možganov, se odločimo za operacijo," je dejal.

Pri tej bolnici so ugotovili, da je žarišče spremenjena možganovina v okolici kavernoma. Gre za žilni tumor, ki je načeloma benigen in ga ni treba odstranjevati, tokrat pa so kavernom in bližnjo možganovino odstranili. Žele je povedal, da kavernome srečujejo relativno pogosto, večkrat so jih tudi že operirali, zato je operacija potekala rutinsko. Okrevanje je po njegovih besedah potekalo dobro, bolnico so šesti dan po operaciji odpustili v domačo oskrbo.

Lorber je dodal, da je imela bolnica prirojen kavernom in je večinoma brez težav z njim živela do 18. leta. Na nevrološko kliniko je prišla pred tremi leti po več očitnih epileptičnih napadih. Ocenjujejo, da je imela pred tem nekaj let napade, za katere ni vedela. Od prvega očitnega napada do operacije se je število napadov stopnjevalo kljub terapiji petih različnih zdravil.

Pojasnil je, da je prvi pogoj za kirurško zdravljenje, da so izčrpali medikamentozne možnosti. Različnih zdravil je približno 25, če pri bolniku uporabijo vsaj dve zdravili, ki sta primerni za njegovo vrsto epilepsije v primernih dozah in nista učinkoviti, govorijo o farmakorezistentni epilepsiji. 

Nevrokirurg Tomaž Velnar pa je dodal, da je imela bolnica spremembo v možganih, ki spada med lezijske epilepsije. To pomeni, da je prisotna sprememba v možganovini, ki povzroča epileptične napade. "Dobro pri lezijskih epilepsijah je, da lahko v veliki večini primerov odstranimo lezijo, torej okvaro, ki je lahko različna, od žilnih sprememb do tumorja in postoperativnih okvar do poškodb, in s tem pripomoremo, da se število napadov zmanjša," je povedal.

Poznajo tudi druge, nelezijske epilepsije, kjer ni vidne strukturne spremembe možganovine, ki bi jo lahko dokazali s slikovno diagnostiko. Pri teh težje najdejo mesto, ki povzroča epileptični napad, zato so taki primeri posebej problematični.

Ocenjujejo, da ima epilepsijo približno en odstotek prebivalstva, torej v Sloveniji približno 20.000 ljudi. Približno 80 odstotkov bolnikov uspešno zdravijo z zdravili, pri ostalih pa zdravljenje z zdravili ni uspešno. Po besedah Lorberja je četrtina teh, ki so farmakorezistentni, primernih za kirurško zdravljenje.

V Centru za epilepsije sodelujejo tudi strokovnjaki s pediatrične klinike. Nevrologinja Mirjana Perković Benedik je dejala, da je bil center sprejet v evropsko referenčno mrežo za redke in kompleksne bolezni, "kar nas uvršča med boljše, če ne najboljše centre v Evropi".

Na pediatrični kliniki zdravijo približno 1800 otrok z epilepsijo, od tega jih ima skoraj tretjina farmakorezistentno epilepsijo. Trenutno sodelujejo z več centri, predvsem v Nemčiji in Franciji, kamor napotijo približno 20 otrok na leto. "Z razvojem kirurgije epilepsije pri nas upamo, da nekaterim družinam ne bo treba na pot v tujino," je povedala.

Strokovna direktorica nevrološke klinike Maja Trošt je dejala, da novoustanovljeni center bolnikom omogoča hitro in kakovostno diagnostično obravnavo in uvedbo zdravljenja, strokovnjakom pa učinkovitejše in hitrejše sodelovanje ter okolje za izobraževanje.

Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug pa je dodal, da so storili nov korak na poti, ki bo v prihodnosti Slovencem doma zagotavljala najvišjo stopnjo zdravljenja na različnih področjih.