Nov vir energije, ki bi grel slovenska mesta

V Sloveniji naj bi se skupna raba energije v prihodnje zmanjševala, toda zaradi prehoda na čistejše vire in tehnologije bo raba naraščala. To potrjujejo številne študije in analize, pravi direktor družbe GEN energije Martin Novšak in dodaja, da so zato že pred tremi leti začeli proučevati upravičenost postavitve drugega bloka jedrske elektrarne Krško.

Letošnja odločitev državnega zbora o nadaljevanju priprav bi po Novšakovem mnenju že lahko zadostovala za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško (NEK 2) in njeno komercialno obratovanje leta 2020. Družba GEN energija, ki povezuje 16 slovenskih elektroenergetskih podjetij in je največji trgovec z elektriko na Balkanu ter nosilec jedrske opcije v Sloveniji, je projekt NEK 2 namreč razdelila na več faz. Predpripravljalna je mimo, takoj po odločitvi v DZ pa bi se že lahko lotili umeščanja elektrarne v prostor, gor vodno ali dol vodno ob Savi pri sedanji NEK Krško. Sledile bi specifikacije za ponudbe in pogajanja ter podpis pogodbe za gradnjo, zatem pa izbor dobaviteljev opreme. Gradnja bi trajala štiri leta, NEK 2 pa bi lahko obratovala 60 let.

Z NEK 2 slovensko gospodarstvo bolj konkurenčno?

V enem letu, pravi vodja tehničnega sektorja in investicij v družbi GEN energija Jože Špiler, bi nova jedrska elektrarna moči 1600 MW proizvedla od 8 do 12 milijard kilovatnih ur električne energije. Z investicijo v višini treh do petih milijard evrov bi Slovenija dobila stabilen, varen in zadosten vir električne energije brez negativnih vplivov na okolje, dodaja Špiler. Vsi scenariji priprav na gradnjo NEK 2 upoštevajo tudi TEŠ 6 in podaljšanje obratovanja NEK Krško do leta 2043. Z novo nuklearko bi dobili lahkovodni tlačni reaktor tretje generacije z izboljšano tehnologijo, ki zagotavlja še večjo ekonomičnost. Omogoča celo koriščenje toplote za daljinsko ogrevanje bližnjih mest, kot so Krško, Brežice in Novo mesto, dolgoročno še Ljubljane.

Projekt NEK 2 pa je tudi naložba, ki bo imela ugoden vpliv na naše celotno gospodarstvo. To bo, tako Martin Špiler, najcenejša alternativa za proizvodnjo pasovne energije, NEK 2 pa bo med gradnjo in obratovanjem zagotavljala tudi več tisoč delovnih mest. Ta čas se bodo lahko v projektiranje, gradnjo ter proizvodnjo in montažo opreme vključevala tudi naša podjetja. Vse to bo imelo pozitivne učinke na razvoj in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, še meni.

Z izgradnjo NEK 2, je prepričan Martin Novšak, pa se zaradi sinergije povečujejo tudi pozitivni učinki obstoječe jedrske elektrarne. Ta na leto proizvede povprečno 5,6 milijarde kilovatnih ur in ima od leta 1983, ko je začela komercialno obratovati, vzpostavljene vse potrebne infrastrukturne organizacije in objekte, ki bodo z drugo elektrarno še bolj izrabljeni. Z novo enoto bodo izkoriščene izkušnje stroke in visoko usposobljenih kadrov. Zaradi možnosti izrabe iztrošenega jedrskega goriva bo bolj izkoriščeno tudi bodoče odlagališče nizko in srednje radioaktivnega materiala.