Ministrstvo za kulturo je namreč odlok o novem bežigrajskem stadionu objavilo v uradnem listu, razlog za to pa je po njihovem propadanje stadiona in neukrepanje ljubljanskega mestnega sveta. Na občini so nad potezo ministrstva razočarani, saj naj bi jim s tem onemogočili predvidene aktivnosti za prenovo stadiona.
Z aktom o začasni razglasitvi bežigrajskega stadiona za spomenik državnega pomena, ki je bil objavljen v ponedeljek v uradnem listu, so za obdobje najmanj enega leta prepovedani vsakršni posegi v Plečnikov stadion.
Kot je povedal direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek, osrednji mestni stadion v središču mesta nima kaj iskati. "Ko je bil Plečnikov stadion zgrajen, je Ljubljana štela 100.000 prebivalcev, zdaj jih ima skoraj trikrat več. Takrat je bil stadion v predmestju," je pojasnil Prelovšek in dodal, da bo stadion zato tudi v prihodnje tak, kot je, dovoljena bodo le manjša vzdrževalna in obnovitvena dela.
"Za razglasitev stadiona za spomenik državnega pomena smo se odločili, ker je mestni svet z ukrepi predolgo čakal, stadion pa še naprej propada. Zdaj imamo leto dni časa, da skupaj z mestnimi oblastmi rešimo ta spomenik," ki je del Plečnikove dediščine in mora zato ostati ohranjen, je še dodal Prelovšek.
Stadion tudi pod okrilje UNESCA?
Prelovšek je še poudaril, da ljubljanski mestni stadion nima nikakršne zveze s politiko in da gre zgolj za zaščito kulturne dediščine. Razkril je, da želijo stadion spraviti tudi pod okrilje UNESCO že do leta 2007, ko mineva 50 let od smrti enega največjih slovenskih arhitektov Jožeta Plečnika.
Prelovšek zdaj čaka na poteze mestnih oblasti, ki bodo morale skrbeti za ohranitev tega objekta. Napovedal je še, da naj bi pri obnovi objekta pomagala tudi država s sredstvi ministrstva za kulturo, del stroškov naj bi se kril prek kulturnega tolarja, ministrstvo pa je z ukrepi postalo tudi sogovornik za vsa obnovitvena dela in pogovore z morebitnimi investitorji.
Županja je razočarana
Prav nasprotno pa ljubljansko županjo Danico Simšič žalosti poteza ministrstva za kulturo. "Država nam je s tem postavila znak stop, saj po aktu na stadionu ne bodo mogoči posegi, ki jih je predvidela občina," je poudarila Simšičeva. Po njenih besedah kljub temu niso vrgli puške v koruzo, saj želijo projekt nadaljevati.
Še bolj neposreden je bil podžupan Slavko Slak, ki ocenjuje, da se želi z omenjenim aktom preprečiti nadaljnje aktivnosti ljubljanske občine v zvezi z ureditvijo stadiona za Bežigradom. "Zadevo se umešča v politične okvire," je dejal Slak in dodal, da bi moralo ministrstvo namesto začasne razglasitve stadion čim prej za trajno razglasiti za kulturni spomenik, s čimer bi omogočilo, da bi lahko predvideni postopki normalno stekli naprej. Če ne bi bilo akta kulturnega ministrstva, bi lahko po besedah Slaka ljubljanska občina že do konca leta razpisala arhitekturni natečaj za celovito prenovo stadiona.
Tri različne študije so namreč pokazale, da je za Bežigradom tudi ob varovanju Plečnikove dediščine mogoče zgraditi stadion po mednarodnih normah, ki bi imel 12.000 do 15.000 sedežev, možnost dodatnih dejavnosti in parkirišča, je zatrdil Slak. V pripravo strokovnih podlag za projekt stadiona je bilo vloženega veliko dela, pri čemer je sodeloval tudi ljubljanski zavod za varstvo kulturne dediščine. Prav pripravljene osnove so bile po njegovem pojasnilu tudi podlaga za ponedeljkov sklep mestnega sveta, ki je potrdil osnutek odloka o razglasitvi bežigrajskega stadiona za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Simšičeva in Slak sta spregovorila tudi o komunikaciji z ministrstvom za kulturo glede projekta stadion, ki po njunem ni bila ravno dobra. Tako županja tudi za ponedeljkov odlok ministrstva ni izvedela po uradnih poteh, ampak prek medijev. Po pojasnilu Slaka je nekaj kontaktov med mestom in ministrstvom bilo, med drugim pa so na ministrstvo pred meseci naslovili vprašanje, ali se namerava država vključiti v zaščito stadiona. Odgovor je bil, da ima mesto strokovne podlage za ta projekt, zato naj nadaljuje s proceduro.
Slovenija v primerjavi z drugimi državami nima sodobnega stadiona, po velikih uspehih nogometne reprezentance pa se je pojavila zahteva po novem sodobnem objektu. V Ljubljani se je razplamtel boj za lokacijo, saj je bil del mestnih mož za gradnjo popolnoma novega objekta v Stožicah, drugi del pa za obnovo Plečnikove mojstrovine. Na koncu je večjo podporo dobil predlog obnove Bežigrada.
Bolj zadovoljen je bil z objavo v uradnem listu predsednik Sindikata športnikov Slovenije in Sindikata poklicnih igralcev nogometa Dejan Stefanovič, ki je poudaril, da so se na sindikatu ves čas zavzemali za edino logično rešitev - nov stadion na novi lokaciji, kar je po njegovem mnenju edina možnost za moderen nogometni objekt. Prav zaščita Bežigrada bo morda pripeljala do novih projektov za popolnoma novo nogometno areno.
