Največ očitkov leti na račun visokih oziroma previsokih denarnih kazni. Denimo za prekoračitev hitrosti v naselju za deset kilometrov na uro bo kazen po novem dvakrat višja - deset tisoč tolarjev. Prekoračitev nad 30 kilometrov na uro nas bo stala kar 120 tisočakov in pet kazenskih točk. Zakaj tako stroga kaznovalna politika? Je to ta trenutek edini način za dosego večje varnost na cestah?
Bohinc: Najprej bi povedal, da je sprejem novega zakona o varnosti v cestnem prometu zelo pomemben uspeh. Ob nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, ki smo ga sprejeli v letu 2002 in ki že daje dobre rezultate, kaznovalna politika ni glavna ost tega zakona, ni glavno orodje tega zakona, so predvsem tudi druga orodja na preventivnem in vzgojnem področju, poenostavljeni so registracijski postopki… Povečane kazni motijo ljudi, ampak predvsem tiste ljudi, ki kršijo predpise, ki bodo kazni plačevali, tiste predpise, ki ogrožajo varnost in prav je, da moti te ljudi, ker ima kazen generalno preventivni učinek, in sicer ljudi odvračati od tega, da kršijo predpise in da ogrožajo varnost drugih udeležencev v prometu.
Ali je res, da bomo imeli po novem višje kazni kot drugod v državah Evropske Unije, kot opozarjajo nekateri?
Bohinc: To bi rad najodločneje zanikal, to preprosto ne drži. Kazni v drugih državah Evropske unije so bistveno višje, na primer za prekoračitev hitrosti so maksimalne kazni v nekaterih državah celo tja do 2500 evrov. Kar je seveda razumljivo razmerje. Mi nismo kazni povečali zaradi tega, da bi se približevali Evropski uniji, ampak preprosto zaradi tega, ker je stroka ocenila, da je na nekaterih področjih, tam, kjer so najbolj pogosti vzroki za nesreče, to pa sta hitrost in alkohol, kazni potrebno povečati in na ta način vplivati na ljudi in jih odvračati od ogrožanja varnosti.
G. Sušnik, Vi se s tolikšnim zviševanjem kazni ne strinjate? Zakaj?
Sušnik: Zakon o varnosti v cestnem prometu, ki je prepotreben zakon za regulacijo cestnega prometa v Sloveniji, saj je žrtev čedalje več in glede na obstoječe stalnice, moramo ta zakon sprejeti z vso odgovornostjo. Državni svet je dal kar dvanajst pripomb ali amandmajev, med drugimi tudi, da kazni so kategorija opozarjanja ljudi in kaznovanja, da se preventiva izboljša. Vendar bi bilo treba, glede na socialni položaj in plače v Sloveniji, biti dejansko pri teh kaznih bolj oprezen in primerljiv tudi z ostalimi državami, ker so te plače neprimerno večje. To je bilo mnenje državnega sveta.
Kako potem zmanjšati število nesreč, če ne z visokimi kaznimi?
Sušnik: Kazen je samo eden od ukrepov. Imamo številne druge možnosti. Mislim, da je potrebno ljudi poučevati že kot mlade, učence v šoli, s preventivo, vzgojo in prikazovanjem določenih stvari, ki so se dogodile na cestah. Mislim, da je še več drugih ukrepov.
G. Bohinc, opozicija opozarja na pomen vzgoje in preventive, in pravi, da ste si zakon napisali po svoji meri in da z njim postajamo policijska država. Kaj odgovarjate?
Bohinc: To o policijski državi je nekaj predvolilnega izrazoslovja in nima nobene zveze z vsebino zakona. Strinjam se z g. Sušnikom o pomenu vzgoje in izobraževanja, npr. otroci že v četrtem razredu osnovne šole opravijo kolesarski izpit. Predvideli smo posebne programe za mlade voznike, mladi voznik s spremljevalcem se lahko začne usposabljati za vožnjo že pri 16 letih in pol. Programi bodo bolj kakovostni, bolj bodo nadzirane šole, ki izvajajo program izobraževanja. Skratka zakon ima vrsto ukrepov na preventivnih in vzgojnih področjih in prav je tako.
G. Sušnik, v stranki mladih so že pred časom napovedali referendum, če bo državni zbor preglasoval veto, ki ste ga dali v državnem svetu. To se je zdaj zgodilo. Jih boste pri tem podprli?
Sušnik: Prav gotovo. Omenil sem že, kaj pomeni varnost v cestnem prometu in tudi naš veto se je potem skoncentriral samo na eno področje. Tisto, kar tudi je po našem mnenju velika nevarnost, to so neregistrirana motorna vozila na cestah, ki jih je po nepreverjenih informacijah približno 15.000 v Sloveniji. Neregistrirana vozila nimajo zavarovanja in tehničnih pregledov, gre torej za neusposobljeno tehnično vozilo, kar je pa najhujše, da vozilo ni zavarovano proti tretji osebi. V primeru nesreče, ko se zgodi na primer smrtna nesreča, in če je povzročitelj brez premoženja, oškodovanec ne dobi nobene odškodnine. Pri nas pobude za referendum še ni bilo. Stranka mladih jo je napovedala, mi bomo zadevo preučili in bomo seveda odgovorili kasneje.
Bohinc: Zelo nesmiselno je razveljavljati zakon zaradi enega člena in zaradi stvari, za katero je stroka ugotovila, da je v zakonih že urejena, to je zakonu o prekrških, zaseg vozila, uničenje vozila. Obstajajo že odločbe sodnikov za prekrške in v stroki je ocenjeno, da zaradi tega ni potrebno spreminjati zakona. Opozicija pa je izrecno na več mestih pohvalila zakon, da ima ukrepe na različnih področjih in sedaj zakon, ki res prinaša nekaj dobrega in koristnega za prometno varnost v Sloveniji, razveljavljati na referendumu zaradi enega člena, ki sploh ni potreben.
