Kmetijsko gozdarska zbornica, ki predlog zakona v celoti zavrača, ima pripombe na kar 33 od 87-ih členov, kolikor jih ima zakon. "To pa je tako število pripomb, da zakona ni mogoče reševati z amandmaji, zato pričakujemo, da se zakon umakne iz obravnave kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo," je povedal Cveto Zupančič, predsednik strokovnega odbora za lovstvo in gozdarstvo.
Na zbornici ocenjujejo, da predlog zakona izključuje lastnike gozdov in kmetijskih zemljišč, lokalne skupnosti in civilno družbo. Prav tako pa uvedba koncesij ne prinaša nobenih koristi kmetom in lovskim družinam, ker gredo po predlogu vse koncesije zavodu za gozdove.
Društvu za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS) se zdi nesprejemljivo dodajanje šestih novih lovnih vrst, od katerih jih je pet na rdečem seznamu ogroženih vrst. In ker lahko kmetijski minister s posebno odločbo dovoli lov oz. odstrel, tudi zaščitenih vrst, društvo nasprotuje uvrstitvi 127-ih vrst ptic med divjad.
Čeprav se je na sodišču že večkrat dokazalo, da so bile takšne odločbe nezakonite, je to za naravovarstvenike le slaba tolažba. "Mi smo v podobnih primerih ministrstvo že tožil in tožbo dobil, na primer v zvezi z odstrelom kormoranov. Ampak kaj se zgodi? Ko minister to odločbo podpiše, pride do odstrela in živali so pobite," pojasnjuje Tomaž Mihelič iz DOPPS-a.
Lovska zveza Slovenije ocenjuje, da takšen predlog načeloma zagotovlja varovanje ogroženih živalskih vrst. Po njihovem mnenju se primeri iz Zahodne Evrope, kjer je izražena privatna lastnina in majhna površina lovišč pokazali, da zlasti pri velikih zvereh niso uspeli zagotoviti varstva teh vrst, ker gre za direktno križanje intreresov. Varovanje naravnega ekosistema je po njihovem na manjših površinah težje doseči.
