Nov zaplet razočaral kolesarje, ura za evropski denar pa tiktaka

Težave pri gradnji kolesarske povezave Bled-Bohinj so se pojavile kmalu po začetku del, ko se je izkazalo, da 640 metrov dolgega odseka steze ob železniški galeriji v Soteski ne bo mogoče izvesti, kot je bilo načrtovano. Konzolna gradnja bi zaradi nestabilnosti zemljine namreč ogrozila železniško progo. Omenjeni odsek je bilo zato treba preprojektirati in zanj pridobiti tudi soglasje Direkcije RS za vode, saj rešitev posega v strugo Save Bohinjke.

Julija letos je bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje in kazalo je, da bodo dela v septembru lahko stekla in bodo končana do začetka prihodnje kolesarske sezone. Vendar pa je bila na gradbeno dovoljenje podana pritožba, so potrdili na Direkciji RS za infrastrukturo. To pomeni, da se začetek del zamika do pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

V Nadškofiji Ljubljana so potrdili, da so vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. V odvetniški družbi Brecelj Korošec Mate, ki jih zastopa v zadevi, so pojasnili, da so pritožbo vložili zaradi procesnih razlogov, saj po njihovi oceni ni bilo mogoče nedvoumno ugotoviti, na katere nepremičnine se sprememba gradbenega dovoljenja nanaša.

Drugi zaplet pri projektu kolesarske povezave Bled-Bohinj je na bohinjski strani, kjer je steza že dlje časa zgrajena, a se je naknadno pokazalo, da je treba postaviti zaščito pred padajočim kamenjem. Na parcelah, kjer je bil dosežen dogovor z lastniki, je bilo nameščanje zaščite pred padajočim kamenjem zaključeno, še vedno pa direkcija za infrastrukturo ni dosegla dogovora z dvema lastnikoma. Med njima je Nadškofija Ljubljana, ki je lastnik največjega dela zemljišč, ki so potrebna za izvedbo zaščite.

V odvetniški družbi, ki zastopa nadškofijo, so glede tega pojasnili, da je način izgradnje kolesarske povezave in načrtovane varovalne ograje v nasprotju s sklenjeno pogodbo o ustanovitvi služnosti, s katero je Nadškofija Ljubljana izgradnjo po svojih nepremičninah omogočila. Izgradnja kolesarske povezave in varovalnih ograj na način, kot je trenutno izveden oziroma načrtovan, bi namreč nadškofiji onemogočila gospodarjenje z zalednimi gozdovi.

Po njihovi oceni bi bilo tudi v primeru pogodbeno dogovorjene in legalne vzpostavitve kolesarske povezave na trasi gozdne ceste sobivanje gozdnega gospodarjenja in turistične dejavnosti izpostavljeno nesorazmernim tveganjem in stroškom. Kolesarska pot bo namreč namenjena prvenstveno obiskovalcem turističnih krajev na območju, so zapisali.

Ker se zavedajo splošnega pomena kolesarske povezave in tudi velikih dosedanjih vlaganj vanjo, predlagajo sporazumno rešitev, na podlagi katere bi država prevzela v last in upravljanje gozdove Nadškofije Ljubljana, ki se nahajajo v zaledju trase kolesarske povezave, v zameno pa bi nadškofija od države pridobila enakovredne nadomestne gozdove.

"Takšna zamenjava bi bila za državo in ostale investitorje vrednostno vsaj nevtralna, če ne celo dodatna pridobitev, saj bi država pridobila enake površine gozdov, na katerih bi lahko dodatno izpostavila in razvila njihovo estetsko, rekreacijsko in turistično funkcijo - vzporedno s samo kolesarsko povezavo. Poleg tega je celotna vrednost gozdov, ki bi bili predmet menjave, v razmerju do vrednosti celotnega projekta sorazmerno majhna," so izpostavili.

Dodali so, da odgovora na povsem konkreten predlog menjave nepremičnin, ki bi presegla vse ovire za dokončanje kolesarske povezave, še niso prejeli. Niti niso prejeli morebitne nasprotne ponudbe. Kot so napovedali, bodo vztrajali pri ohranitvi možnosti učinkovitega gospodarjenja z gozdovi, ki je v bistvu že ob sedanjem stanju zgrajene povezave in zaščitnih ograj onemogočeno.

Bohinjskega župana Jožeta Sodjo skrbi, da projekt, na katerem so gradbena dela stekla že leta 2022, v prihodnjem letu še vedno ne bo zaključen in bodo zato izgubljena odobrena evropska sredstva. "Upam, da se z lastniki zemljišč pogovorijo, dogovorijo in da bo prevladal razum," je izpostavil župan.

Medtem so tudi v letošnji poletni sezoni, podobni kot že v lanski in predlanski, mnogi kljub nevarnosti padanja kamenja že uporabljali kolesarsko povezavo od Soteske naprej do Bohinjske Bistrice, čeprav uradno ostaja zaprta. Kot meni župan, je uporaba te kolesarske poti kljub vsemu verjetno manj nevarna od vožnje kolesarjev po glavni cesti.