Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik, ki se mudi na prvem uradnem obisku v Sloveniji, in njen gostitelj, vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, sta po pogovorih izpostavila zadovoljstvo nad slovensko-avstrijskimi odnosi. Plassnikova je poudarila, da je sosedsko partnerstvo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo dobilo novo dimenzijo.
"Zaostanek" glede uresničevanja APD
Vodja slovenske diplomacije je sicer ocenil, da je bilanca Avstrijske državne pogodbe (ADP), od podpisa katere letos mineva 50 let, "pretežno pozitivna". Plassnikova pa je poudarila, da se Avstrija drži določil ADP. Ob tem je menila, da so nekatera vprašanja na avstrijskem Koroškem "izven dimenzije ADP".
Plassnikova je po pogovorih z Ruplom omenila pogovore med koroško deželno vlado in predstavniki slovenske manjšine za pripravo nove konference konsenza glede uresničitve razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih. Kot je povedala, ima pozitivna pričakovanja glede pripravljalnih pogovorov. Termin za novo konferenco konsenza pa po njenih besedah še ni določen.
Drnovšek za konsenz
O aktualnih vprašanjih slovenske manjšine v Avstriji se je Plassnikova pogovarjala tudi s slovenskim predsednikom Janezom Drnovškom. Ta je izrazil pričakovanje, da bo prišlo do sporazuma tudi v okviru tako imenovane konference konsenza. Glede na pomen in občutljivost problematike je Drnovšek poudaril pomen temeljite priprave rešitev v času do sklica konference konsenza.
Vzajemnost pri izdaji vizumov
Rupel in Plassnikova sta tudi podpisala sporazum o vzajemnem zastopanju držav na njunih predstavništvih v tujini pri izdajanju vizumov za letališki tranzit (vizum A), tranzit (vizum B) in kratkoročno bivanje (vizum C). Sporazum bo nadgradil že uspešno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo na konzularnem področju. Kot je povedal Rupel, se je konzularna mreža že izkazala tudi glede potresa in cunamijev, ki so decembra lani prizadeli južno in jugovzhodno Azijo. Za Slovenijo je sodelovanje na konzularnem področju pomembno, ker je slovenska mreža diplomatsko-konzularnih predstavništev skromnejša od avstrijske, je še poudaril.
Gospodarsko sodelovanje
Avstrija je na uvozni kot izvozni strani četrta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, za Nemčijo, Italijo, Francijo in Hrvaško, je poudaril Rupel. Kot je povedal, se dvostranska blagovna menjava iz leta v leto povečuje; v prvih desetih mesecih lani je dosegla okvirno dve milijardi evrov. Po številu tujih naložb v Sloveniji pa je Avstrija celo na prvem mestu. 31. decembra 2003 so avstrijske investicije v Sloveniji znašale 1,175 milijarde evrov oziroma 23 odstotkov vseh tujih investicij v slovenskem gospodarskem prostoru. Tudi Slovenija je med državami srednje in vzhodne Evrope med najpomembnejšimi avstrijskimi zunanjetrgovinskimi partnericami. V blagovni menjavi se Slovenija uvršča na okvirno 15. mesto, je pa tudi največja odjemalka avstrijskega blaga na prebivalca.
Drnovšek in Plassnikova sta večji del pogovorov posvetila evropskim temam, kot so širitev, dobrososedska politika, vprašanje Turčije in nove evropske arhitekture v smislu, koliko širitev še lahko prenese Evropa. Poudarila sta, da imata Slovenija in Avstrija kot članici Evropske unije veliko skupnih izzivov.
O predsedovanju OVSE
Ministra pa sta se pogovarjala tudi o Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in temah, s katerimi se v okviru OVSE ukvarja Slovenija kot predsedujoča organizaciji. Kot je dejal Rupel, je Avstrija zanimiva tudi zato, ker je že sama predsedovala OVSE.
Med temami, ki sta se jih dotaknila ministra, so še regionalno partnerstvo ter razmere v Ukrajini in na Kosovu. Rupel je dejal, da so si stališča Ljubljane in Dunaja glede tega vprašanja blizu. Slovenija po njegovih besedah pričakuje, da bo v pokrajini letos prišlo do sprememb, to pa pričakujejo tudi na Kosovu in pri Združenih narodih. Ob tem je menil, da bo treba dialog med SČG in Kosovom "okrepiti oziroma znova zagnati".
Poudaril je še, da mora Kosovo izpolniti določene mednarodne standarde, med katerimi je izpostavil spoštovanje pravic manjšin. Pri vsem tem pa je pomembna evropska perspektiva, brez katere si ni moč predstavljati pravih rešitev, je še dejal Rupel. Plassnikova pa je izpostavila željo Avstrije, da bi glede Zahodnega Balkana in Jugovzhodne Evrope še naprej sodelovala tudi s Slovenijo.
