Nova epidemija med mladostniki in otroci: Kratkovidnost

"Nedolgo nazaj je bil na pregledu štiri in pol leta star fantek, ki pred zasloni vsak dan preživlja kar pet ur," se spominja pediater Denis Baš. "To so podatki, ki te šokirajo," dodaja.

Ker okoljski dejavniki pomembno vplivajo na kratkovidnost, ne preseneča, da je ta med mladimi, ki rastejo pred zasloni, ves čas v porastu.

"Kratkovidnost ni samo povečana potreba po očalih. Kratkovidnost v enem vrhu piramide pomeni tudi, da bomo imeli več ljudi z okvaro zadnjega dela očesa," opozarja oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.

Za preprečevanje kratkovidnosti pri otrocih strokovnjaki svetujejo, da se upošteva pravilo 20-20-2 in omejitev bližinskega dela.

"To pomeni vsakih 20 minut se za 20 sekund zazrem v daljavo. Dve pa pomeni, da dve uri na dan otroku zagotovimo naravno dnevno svetlobo," razlaga Nevena Kaše z očesne klinike UKC Ljubljana.

Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, pojasnjuje: "Preko igre se otroci učijo. In to ne igre, ko so pasivni opazovalci na ekranu nečesa, kar se dogaja, ampak kadar so otroci aktivni udeleženci v sami igri. Takrat je najbolj aktivno učenje."

Najbolje v naravi, kjer otrok lahko aktivira vse čute. Starši in učitelji bi se morali bolj zavedati pomembnosti gibanja za telesno in duševno zdravje otrok, menijo strokovnjaki.

"Primer ene šole, kjer so vzeli 50 najmanj gibalno učinkovitih otrok in 50 najbolj učinkovitih. Pogledali so, kakšne so njihove povprečne ocene pri matematiki in splošno. Vidimo, da je več kot za eno oceno razlike med tistimi, ki so v formi in tistimi, ki niso," pravi Gregor Starc s Fakultete za šport v Ljubljani. 

Pri otrocih, ki ure preživljajo pred zasloni, pa poleg kratkovidnosti pride tudi do drugih težav.

"Ena je ta motnja pozornosti in aktivnosti, ADHD. Na čustvenem področju, sploh pri mladostnikih, je večji delež depresivnosti, težav z razpoloženjem, tudi anksioznosti," dodaja Hudoklinova.

Skupina oftalmologov, pediatrov, psihologov, športnih pedagogov in strokovnjakov za javno zdravje zato poziva starše, učitelje in odločevalce, da vsak na svojem področju ukrepa, da te težave omejimo ali še bolje preprečimo.