Tonin zanika uhajanje informacij iz Knovsa, vsebina ovadbe ga demantira

Štirje člani Knovsa, med njimi sta bila predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi) in Matej Tonin (NSi), so po izbruhu afere Dars na Generalni policijski upravi (GPU) 7. novembra 2023 med drugim preverjali, ali je policija prisluškovala nekaterim akterjem iz omenjene afere. Na seznamu je bilo 15 telefonskih številk, med njimi tudi vidnih članov NSi.

Portal N1 je danes razkril, da so bile na seznamu poleg številke nekdanjega predsednika uprave Darsa in bivšega podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka, med drugim številke glavnega tajnika NSi Roberta Ilca, podpredsednika stranke Jerneja Vrtovca, tiskovne predstavnice ministrstva za infrastrukturo v času ministrovanja Vrtovca Julije Humar, Damijana Jaklina, ki je bil v času Hajdinjakovega vodenja Darsa v tej družbi vodja vzdrževanja, v prejšnjem mandatu pa Toninov državni sekretar na obrambnem ministrstvu, ter Klemna Babnika – nekoč šefa ministrskega kabineta Jerneja Vrtovca, zdaj pa vodje kabineta finančnega ministra Klemna Boštjančiča.

Prav tako naj bi po poročanju portala preverjali prisluškovanje odvetnici Nini Zidar Klemenčič, poslovnežu Sebastijanu Vežnaverju, znanem iz afere Litijska, in lastniku podjetij GB Sport in RGG Investicije Gašperju Bedenčiču, ki naj bi po poročanju oddaje Tarča na Televiziji Slovenija (TVS) domnevno urejal posle na Darsu v zameno za provizijo stranki. Na seznamu naj bi bil tudi generalni sekretar SDS Borut Dolanc, ki naj bi po poročanju N1 za to zaprosil sam.

Po informacijah N1 je skupina Knovsa 7. novembra 2023 preverjala tudi telefonske številke nekaterih oseb, ki pobude za to same niso dale. Med njimi naj bi bila predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Žiga Debeljak in član uprave SDH Janez Tomšič.

Po naših informacijah so NSi-jevci preverjali tudi telefonsko številko generalnega sekretarja Janševe SDS Boruta Dolanca ter podjetnika Enesa Draganovića. V nadzoru naj bi bila še Teodor Uranič iz Svobode in Predrag Baković (SD), ki pa o podrobnostih seznama nista vedela ničesar.

Na GPU so skupini Knovsa ob nenapovedanem nadzoru novembra 2023 povedali, da policija nobeni od 15 številk s seznama ne prisluškuje. Nato pa naj bi Tonin Hajdinjaka o tem, da mu ne prisluškujejo, tudi obvestil, je pred dnevi poročal N1.

Tonin je danes znova zatrdil, da je bil nadzor Knovsa zakonit in da je komisija opravila nadzor v skladu z zakonom in v skladu s parlamentarno prakso. "Pobudo za preverbo lahko poda vsak posameznik in organizacija. Kdo je dal posamezno pobudo, hrani sekretariat Knovsa. In te stvari bodo dokazane v samem sodnem postopku, če bo do njega prišlo," je za oddajo 24UR dejal Tonin.

Komunikacija o ugotovitvah nadzora naj bi potekala v skupini na kriptirani aplikaciji. V korespondenci naj bi bilo več članov NSi, tudi tisti, ki sploh niso člani komisije. Ti pa seveda ne bi smeli imeti dostopa do informacij, ki so pridobljene z aktivnostmi Knovsa.

"To, da naj bi obstajala neka komunikacija, neka skupina za obveščanje, to ne obstaja. Takšne skupine in takšne komunikacije ni," je te navedbe zanikal Tonin.

Kot je danes poročala Televizija Slovenija, Toninove besede demantira vsebina ovadbe, ki so jo pridobili. Iz nje izhaja, da je Tonin takoj po opravljenem nadzoru 7. novembra 2023 v kriptirani klepetalnici z imenom Dars o ugotovitvah nadzora obvestil njene člane, med katerimi so bili tudi Vrtovec, Ilc in Hajdinjak.

"Nadzor opravljen. V zadnjih dveh letih ni bil odrejen prisluh zoper nobeno številko na listi," je v sporočilu kolegom zapisal Tonin. "Top!" je na sporočilo odgovoril Vrtovec, medtem ko je Ilc v sporočilu zapisal "Ok", poroča N1.

Z GPU so sporočili, da je bil nadzor Knovsa v času njegovega izvajanja in glede na takrat poznane okoliščine zakonit. "Naknadno so bile ugotovljene nove okoliščine, ki so kazale na razloge za sum, da je bilo v okviru nadzora storjeno kaznivo dejanje," so zapisali. Zato je bila uvedena kriminalistična preiskava, ki je potrdila sum storitve kaznivega dejanja, kar je privedlo do vložitve kazenske ovadbe, so še pojasnili.

V začetku meseca so na Policijski upravi (PU) Maribor na Specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo proti štirim osebam. Gre za takratne poslance NSi – Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata. Ovadba pa naj bi se nanašala na nenapovedan nadzor članov Knovsa na GPU novembra leta 2023. Takrat naj bi Tonin in Žakelj preverjala, ali Policija prisluškuje kateri od telefonskih številk, ki sta jih s seboj prinesla na seznamu. 

Tonin je danes zatrdil, da s kazensko ovadbo še ni bil seznanjen. "Je pa zelo žalostno, da stvari odtekajo iz policije v javnost, do novinarjev," je dodal. Zatrdil je tudi, da Hajdinjaku ni sporočal ničesar in da kriptirane skupine in komunikacije ni. "Te kazenske ovadbe zgolj govorijo v prid temu, kako se policija uporablja za boj zoper opozicijo," je dodal. Ob tem je ponovil, da lahko pobudo za preverbo poda vsak posameznik ali organizacija. Hrani jih sekretariat Knovsa, vse pa bo dokazano v sodnem postopku, "če bo do njega prišlo".

Na GPU so odločno zavrnili očitke, da se policija zlorablja za boj proti opoziciji. "Policija vedno ravna skladno z zakonodajo in v določenem trenutku znanimi okoliščinami in dejstvi," so dodali.

Že oktobra 2023 smo razkrili ozadje o sumih kartelnega dogovarjanja, podkupovanja, korupcije in prirejanja javnih razpisov na Darsu. Skupina Knovsa pa je šla v nenapovedan nadzor na GPU 7. novembra 2023, torej le dobrih 14 dni po izbruhu afere. Skupina Knovsa naj bi preverjala tudi telefonske številke oseb, ki pobude za to same sploh niso dale. Med njimi naj bi bil poleg predsednika in člana uprave SDH Žige Debeljaka tudi Janez Tomšič. Oba sta za to, da sta se znašla na seznamu, izvedela šele, ko ju je Policija povabila na pogovor.

Na SDH smo se obrnili z vprašanjem, kako predsednik uprave komentira razkritja, vendar so v odgovoru zapisali, da ne morejo posredovati nikakršnih informacij. "Predlagamo, da se obrnete na KNOVS. SDH sicer redno sodeluje z različnimi telesi DZ, s KNOVS pa do sedaj ni imel nikakršnega sodelovanja."

Na GPU so skupini sicer odgovorili, da Policija nobeni od navedenih petnajstih številk ne prisluškuje. N1 je nato poročal, da je Tonin Hajdinjaka obvestil, da mu ne prisluškujejo. Prav Toninovo obvestilo Hajdinjaku naj bi bil eden od dokazov Policije v zadevi Knovs. Tonin pa je nato za portal dejal, da se ne spomni, da bi Hajdinjaka o tem sploh obveščal. "A tudi, če bi mu sporočil, da mu Policija ne prisluškuje, v tem ne vidim nič spornega. Če bi kogarkoli obvestil, da mu Policija prisluškuje, pa bi bila to izdaja tajnosti in kaznivo dejanje," je takrat dejal za portal.