Nova kaninska žičnica bi imela dva dela, razpis predvidoma kmalu

Podjetji SKA Projekt kot vodilni in Projekt kot pridruženi partner sta pripravili dokumentacijo za novo krožno kabinsko žičnico s štirimi postajami, za posodobitev sedežnice Veliki Graben ter za izgradnjo nove trietažne podzemne garažne hiše s 700 parkirnimi mesti pri spodnji postaji kabinske žičnice v Bovcu.

Kot je na predstavitvi povedal direktor SKA Projekta Sandi Krč, bo nova žičniška naprava, pri kateri bo kabina ob polni zasedenosti skupno težka okrog dve toni, bistveno odpornejša na veter, kot je obstoječa žičnica.

Nova krožna kabinska žičnica bi bila sestavljena iz dveh ločenih delov. Od sedanje postaje A do postaje C bi uredili eno, od postaje C do gornje postaje D pa drugo napravo istega tipa.

Trasa bi večidel potekala po obstoječi, načrtujejo pa premik postaj C in D. Prvo bi prestavili zato, da bi pridobili dodaten prostor ob postaji za uporabo ob prireditvah ali za nove proge, drugo pa zato, da bi bile vse sedežnice na Kaninu smučarjem dosegljive brez vzpenjanja.

Kapaciteta žičnice od A do C bi bila 1400 oseb na uro, pot bi prevozila v 12 minutah. Zgornja žičnica med postajama C in D pa bi lahko prepeljala 2500 oseb na uro, za pot bi potrebovala štiri minute. Kabine bi imele zmogljivost deset oseb; na prvi relaciji bi jih bilo 55, na drugi pa 40.

V žičniških objektih, razen postaje B, poleg prostora za postrojenje žičnice predvidevajo tudi druge pomožne prostore, postaja A bi imela v 1. nadstropju prostore za upravo, v pritličju pa prostore za izposojo smučarske opreme. Na postaji D je, tako kot pri obstoječi žičnici, med drugim v načrtu restavracija, na postaji C pa gostinski lokal.

Skupna ocenjena vrednost investicije je 102,5 milijona evrov, od tega postaja D 27 milijonov, postaja C 10,5 milijona, kabinski žičnici A-C in C-D okoli 30 milijonov, garažna hiša pa še 10 milijonov evrov.

Direktor razvoja pri družbi Soške elektrarne Nova Gorica Bojan Kastelan pa je zbranim v Bovcu predstavil projekt izgradnje črpalne hidroelektrarne Plužna z močjo 90 megavatov (MW). Čeprav projekta nista neposredno povezana, bi ju veljalo izvajati skupaj, so povedali na predstavitvi.

Soške elektrarne bi na Kaninu pri obstoječi postaji D zgradile akumulacijsko jezero z volumnom 270.000 kubičnih metrov, ki bi jo s tlačnim cevovodom, dolgim 4420 metrov, povezali s strojnico ob obstoječi akumulaciji v Plužni. Večino zunanjega cevovoda bi zgradili po trasi žičnice, jezero na Kaninu pa bi lahko pozimi uporabljali za zasneževanje, so pojasnili.

Večerne predstavitve projektov v bovškem kulturnem domu se je udeležilo tudi več predstavnikov potencialnih investitorjev, ki so predhodno sicer lahko vpogledali v osnutke projektne dokumentacije.

Soustanovitelj bolzanskega podjetja CDC Helmut Gurndin je dejal, da je bil "pozitivno presenečen, posebej glede tehničnih rešitev". Te sicer po njegovem mnenju potrebujejo dodelavo, a nudijo dobro izhodišče za pogajanja. Morebitne prijave na razpis za investitorja ni želel komentirati, prav tako ne, koliko sredstev so pripravljeni vložiti.

Predsednik komisije občinskega sveta Občine Bovec za investicijo Jurij Žurej je povedal, da je razpis za pridobivanje potencialnih investitorjev skoraj pripravljen. Ko bo nared, ga bo potrjeval tudi občinski svet. Po oceni bovškega župana Valterja Mlekuža bi sicer ob ugodnih pogojih gradbeno dovoljenje lahko dobili do poletja.

Po Žurejevih besedah zasledujejo predvsem cilj, da občina v projekt obnove Kanina ne vstopa s finančnimi sredstvi, ampak se kot njen vložek štejejo zemljišča oz. pravice na njih. Pričakujejo tudi, da bo imel potencialni investitor zagotovljena finančna sredstva in se bo obvezal investicijo izpeljati v petih letih.

Kot je že pred časom odločil občinski svet, bo v okviru investicije potrebna dokapitalizacija družbe Sončni Kanin, pri čemer bodo na občini vztrajali pri t. i. zlati delnici, ki ji bo omogočala zaščito ključnih interesov, denimo preprečitev obremenitve občinskega premoženja.

Kot je dejal predsednik komisije za oživitev smučišča Kanin Danijel Krivec, na občini še vedno pričakujejo, da bo država zagotovila 80 odstotkov investicije, tako kot je pred časom investicije, sicer mnogo manjše vrednosti, sofinancirala drugim slovenskim smučiščem.