Nova pravila: učitelj bo imel zakonsko podlago, da učencu pregleda torbo

Šola ni samo kraj, kjer se pridobiva znanje iz učbenikov. Je tudi kraj, kjer dobimo popotnico za življenje. 

"Tisto, kar te spremembe zakonov prinašajo, je, da se šolam ponovno vrača vzgojna funkcija. Namreč samo izobraževanje brez vzgoje ni mogoče," pravi predsednica Združenja ravnateljev Mojca Mihelič.

Na zakonsko podlago za pregledovanje omaric in torb po potrebi so šolniki opozarjali že več let, predvsem v zadnjih, ko so se tako pri nas kot v tujini širili preplahi zaradi orožja ali razstreliva. "Se nekateri starši, dobro zakonsko poučeni, sklicujejo na to, da nikjer v zakonu ni zapisano, da si šola ne more dovoliti posegati v otrokovo intimo," še pove Mihelič.

"Šole zagotovo ne bomo vse povprek pregledovale osebnih predmetov otrok. To je tisti skrajni ukrep, ki ga bomo uporabili takrat, ko bomo menili, da je ali ogrožena varnost in zdravje ostalih otrok ali da ima otrok pri sebi predmete, ki so prepovedani v šoli," pojasni ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič.

Po novi črki zakona bodo prepovedani tudi telefoni in druge digitalne naprave. "Večina šol je imela to zapisano že zdaj v internih aktih, tako da nekih bistvenih sprememb tu ne vidim, vidim pa to kot eno zelo zelo jasno in glasno sporočilo staršem, naj resno razmislijo o rabi mobilnih naprav pri svojih otrocih," še dodaja Božič.

Če bo otrok uporabljal telefon v času pouka ali v prostorih šole, mu bo, tako kot do zdaj, odvzet. "Če smo leta nazaj mogoče opažali, da so se starši še malo pojezili, ko smo telefon vzeli, že kar nekaj let ugotavljamo, da si starši mogoče včasih samo oddahnejo in ga niti ne pridejo takoj iskat," pravi Božič.

Bodo pa starši morali ob odsotnosti otroka pojasniti razlog in sami od sebe predložiti opravičilo v petih dneh od vrnitve. Ob pogostih izostankih bo šola lahko zahtevala dodatna pojasnila, saj se zdaj pojavlja, razlaga Božič, tudi 200 in več opravičenih ur. Hkrati bo neobiskovanje šole udarilo po žepih romskih družin. Socialne pomoči in otroških dodatkov takrat enostavno ne bo. "Šola je za otroka obvezna, to je otrokova služba in jo moramo tudi kot tako jemati," je jasen Božič.

"Prav gotovo vse naštete novele ne bodo spremenile odnosa družbe do učitelja, vsaj ne na tako kratek rok. Vedeti moramo, da se je ta sprememba zgodila pred 30 leti, takrat, ko smo začeli govoriti o pravicah učencev, pozabili pa smo na njihove dolžnosti," pove Mihelič.

Ena od dolžnosti je tudi prevzem odgovornosti. Spomnimo, šole so imele primere, ko je otrok denimo pretepel sošolca, a ker je šlo za njegov prvi incident, mu zakonsko niso mogle izreči opomina. "Ni več nujna postopnost, ampak je lahko takoj deležen najvišje kazni, ki pa zdaj ne bo veljala le do izteka šolskega leta, temveč 12 mesecev," pojasni Mihelič.

"Šola deluje vzgojno vsa leta šolanja, ko je otrok v šoli. Ne samo od septembra do 24. junija," dodaja Božič. "Namreč, če otrok naredi hud prekršek meseca junija, mi konkretno smo na šoli imeli tak primer, oče se je odločil, da bo potem izkoristil pet prostih dni, ki jih po zakonu lahko, in z otrokom individualno nismo mogli nič narediti, ker je bilo konec pouka. Konec šolskega leta je pa ta vzgojni ukrep prenehal," primer opiše Mihelič.

Nasilne in moteče učence, zaradi katerih pouka ne bo mogoče izpeljati, bodo z novim zakonom lahko izločili iz razreda. "In zanj organiziramo pouk na drug način, na primer v popoldanskem času. Seveda se potem postavi vprašanje, kako je s financiranjem teh dodatnih učiteljev. Problem je tudi, kdo bo sploh te otroke učil, glede na to, da so učitelji preobremenjeni," še izpostavi Mihelič.

Pomembna novost, ki bo zaživela čez dve leti, pa je obvezen enoletni predmet v sedmem razredu o digitalni pismenosti.

"Bi bilo izjemno pomembno, da otrok pri tem predmetu spozna vsa področja kibernetske varnosti, od varnosti na spletu, socialnih omrežij itd. in seveda umetne inteligence," ki jo otroci, opaža ravnatelj, sicer tudi učitelj računalništva, uporabljajo zelo nekritično. "Treba jih je naučiti to uporabljati, s tem, da razumejo, kako stvar deluje, po kakšnem principu, zakaj se moti, kje si lahko z njo pomagamo."

Učencev namreč ne pripravljamo le za šolo, zaključita sogovornika, temveč za življenje.