Vlada je pripravila novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki jo predlaga za sprejem po skrajšanem postopku. Tako bi po novem obeleževali 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini in 23. november kot dan Rudolfa Maistra - oba kot praznika in ne dela prosta dneva, je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič. Dosedanji dan samostojnosti, 26. december, pa bi preimenovali v dan samostojnosti in enotnosti.
Vlada ocenjuje, da sta 15. september 1947 in 23. november 1918 izjemno pomembna mejnika v slovenski zgodovini. 15. september je dan spomina na uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, ko je bil matični domovini vrnjen velik del Goriške. 23. novembra 1918 pa je Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru, s tem pa so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino.
S spremembo imena dneva samostojnosti pa želi vlada poudariti izpričano enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.
Kot je poudaril Drobnič, imata oba nova praznika široko podporo v javnosti, poleg tega pa je bil na tem področju dosežen visok konsenz med parlamentarnimi strankami. Pojasnil je, da sta bila v marčni javnomnenjski raziskavi Politbarometer oba predloga v javnosti deležna približno 70-odstotne podpore. Predlagana praznika bi pomenila tudi korak k decentralizaciji in ustrezni zastopanosti po vsej Sloveniji, saj bi se obeleževala na Primorskem in Štajerskem oziroma v Prekmurju.
