Z današnjim dnem začenja veljati novi zakon o prostorskem načrtovanju, s katerim se uvaja nov sistem prostorskih aktov, odpravlja neskladja in nejasnosti na tem področju ter skrajšuje in racionalizira postopke priprave in sprejemanja prostorskih aktov.
Zakon bo omogočal pripravo takih prostorskih dokumentov, ki bodo jasno in nedvoumno določali, kaj se na posameznem zemljišču sme in kaj ne sme graditi, je ob sprejemanju zakona v DZ poslancem in poslankam pojasnjeval minister za okolje in prostor Janez Podobnik.
Novi zakon med drugim določa, da je v okviru državnih prostorskih načrtov mogoče načrtovati na določenem širšem območju več prostorskih ureditev državnega pomena hkrati, s čimer bo zagotovljena njihova celovita obravnava, pa tudi medsebojna usklajenost in javna obravnava v okviru enega samega postopka.
Na državni ravni se bodo prostorske ureditve načrtovale do takšne natančnosti, da bodo ureditve ustrezno umeščene v prostor, podrobnejše načrtovanje pa bo prepuščeno investitorju v okviru priprave projektne dokumentacije.
Pri občinskem prostorskem načrtovanju zakon predvideva en sam obvezen prostorski akt, in sicer občinski prostorski načrt. Poleg tega se postopki prostorskih aktov na vseh ravneh skrajšujejo.
Prihodki od komunalnega prispevka, ki je v skladu z zakonom namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme, se v skladu z zakonom zbirajo na posebnem računu pri upravi RS za javna plačila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.