Nova protikadilska pravila pred vrati, na obzorju pa že nova

Ministrstvo za zdravje je skupaj s številnimi strokovnimi predstavniki predstavnikom sedme sile predstavilo ključne spremembe v predlagani noveli Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Te bi prinesle uskladitev nacionalne zakonodaje s pravnim redom Evropske Unije, poleg tega pa v slovenski pravni red prenašajo tudi najnovejšo – in to strožjo – evropsko direktivo glede ogrevanih tobačnih izdelkov.

Po novem tako tudi ogrevani tobačni izdelki ne bodo smeli imeti značilne arome (npr. aroma mentola, sadja, vanilije, začimb, zelišč), kot to že zdaj velja za običajne cigarete in tobak za zvijanje. "Arome v tobačnih in povezanih izdelkih povečajo njihovo privlačnost. Zmanjšujejo zaznavanje škodljivosti in povečujejo pripravljenost poskusiti izdelek, naredijo ga prijetnejšega za uporabo, kar olajša začetek in nadaljevanje uporabe. Zaradi privlačnih arom so elektronske cigarete lahko napačno zaznane kot manj škodljive od klasičnih cigaret ali celo kot neškodljive," opozarjajo na ministrstvu za zdravje.

V Sloveniji se odstotek kadilcev med odraslimi in mladostniki znižuje, kar je odraz uvajanja učinkovitih ukrepov nadzora nad tobakom in izvajanja preventivnih programov, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. "Odstotki uporabnikov novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, med katere uvrščamo elektronske cigarete, ogrevane tobačne izdelke in nikotinske vrečke, pa naraščajo, po njih posegajo v višjem odstotku mladostniki kot odrasli. V letu 2021 beležimo med odraslimi približno en odstotek uporabnikov elektronskih cigaret, med dijaki drugih letnikov srednjih šol pa kar 11 odstotkov," navajajo. 

'Pomembno sporočilo javnosti'

"Imamo dve vrsti staršev. Eni so izrazito na strani zdravja in podpirajo vsako aktivnost, ki onemogoča predvsem dostopnost mladim, da bi prišli do cigaret in tovrstnih izdelkov. Določen odstotek staršev pa zmanjšuje vrednost tega in se jim to ne zdi nič takega, v resnici pa je to nek obrambni mehanizem," je ravnatelj ljubljanske OŠ Prežihov Voranc prepričan, da bi morali starši slišati vse te podatke, na katere opozarjajo strokovnjaki, da koliko škodljivih učinkov je lahko tudi v nenikotinski elektronski cigareti. "Če navajamo otroke k hedonizmom, jim zmanjšujemo možnosti, da bi se usmerjali k ustvarjalnosti," meni Marjan Gorup.

Prepričan je, da je država ključen regulator: "Če obstaja zakonodaja, ki omejuje, tudi če se je ljudje v celoti ne držijo, to predstavlja pomembno sporočilo javnosti, da je to nekaj takega, kar ni zaželjeno, da se v javnosti dogaja. Menim, da je treba nekoristne pojave v družbi nekako spraviti ob rob. Ne morem reči, da se spravimo invazivno s prepovedmi na omejevanje kajenja, saj ne bomo dosegli nič drugega kot to, da gre v ilegalo, ampak da se to vsaj ne dogaja v ključnih središčih javnega življenja. Če bomo to dosegli, bo že kar veliko," je po omenjenem srečanju dejal za 24ur.com.

'Danes je kadilnica lokal v lokalu'

Vesna Marinko z direktorata za javno zdravje na zdravstvenem ministrstvu nam je dejala, da so podporo predlaganim spremembam, ki bodo v javni razpravi še do 31. marca, že dobili od NIJZ, številnih strokovnih inštitucij, nevladnih organizacij, Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ministrstva za izobraževanje, Olimpijskega komiteja Slovenije. Med nasprotniki pa se je jim oglasilo največ kadilcev, uporabnikov tobačnih in povezanih izdelkov ter prodajalcev. Do začetka tega tedna so dobili 70 odzivov,  od tega jih je bilo 52 pozitivnih.

Postopoma nameravajo uvesti tudi prepoved kadilnic. V Sloveniji jih imamo 120. "Največ kršitev zdravstvenega inšpektorata na področju tobačne zakonodaje je ugotovljenih prav pri kadilnicah, skoraj polovica. Danes je kadilnica lokal v lokalu. Nosi se hrana, nosi se pijača. Tudi tisti, ki ne kadijo, so dejansko potem izpostavljeni temu tobačnemu dimu, pasivno kajenje pa vpliva na različne bolezni pri ljudeh. Nobena ventilacijska naprava ali prezračevanje ne more zaščititi ne nekadilcev, ki so izpostavljeni dimu, ne samega osebja, ki čisti te kadilnice. S tem predlogom želimo zaščititi zaposlene, ki delajo v teh obratih, ki imajo kadilnice," je Marinkova dejala v pogovoru za našo spletno stran. 

"Irska je kadilnice popolnoma prepovedala, oni nimajo kadilnic, nimajo ničesar. V roku šestih mesecev je 7000 kadilcev prenehalo s kajenjem. Tudi Italija je napovedala ukinitev kadilnic. Če lahko druge države temu primerno ravnajo, verjamem, da lahko tudi pri nas," je prepričana.

Spomnila je, da je Slovenija pogodbenica okvirne konvencije Svetovne zdravstvne organizacije (WHO) za nadzor nad tobakom: "Že večkrat so nas mednarodne strokovne inštitucije izpostavile kot državo, ki ne zaščiti svojih prebivalcev v popolnosti pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kar nam dejansko tudi slabša našo politiko nadzora nad tobakom," je dejala.

Dim želijo umakniti tudi od vhodov

Na embalaži ogrevanih tobačnih izdelkov bodo po predlogu novele zakona natisnjena zdravstvena opozorila s fotografijami (enako kot na cigaretnih škatlicah) in s številko za opuščanje kajenja 080 2777.

Tudi če bo omenjena novela zakona sprejeta, se njeni podporniki ne nameravajo ustaviti in bodo prizadevanja nadaljevali. Okolja brez tobaka si želijo razširiti tudi na polodprte in odprte prostore. "Vhodi pred različnimi javnimi ustanovami oziroma javno dostopnimi stavbami. Denimo najmanj šest metrov okoli teh vhodov, kot nekatere države že imajo uvedene. Tak primer so tudi terase na gostinskih lokalih, saj če sedimo v bližini kadilca, smo prav tako izpostavljeni. Pa odprti prostori, kjer je predvsem večina otrok, igrišča, kopališča," je Helena Koprivnikar z NIJZ-ja nanizala njihova prizadevanja za v prihodnje.

"Vedno več podatkov namreč kaže, da je tudi izpostavljenost dimu v (pol)odprtih prostorih v bližini kadilcev lahko znatna," je pojasnila, da so to ukrepi, ki so navedeni v strategiji na tem področju do leta 2030. Njen ključni cilj je, da Slovenija desetletje pozneje postane družba brez tobaka.

Posebej je izpostavila tudi število prodajnih mest: "To zelo vpliva na to, da so tobačni in drugi izdelki res močno dostopni. Teh mest je pri nas 6000, kar je ogromno. Če imamo na približno 300 prebivalcev, starih 15 let in več, eno prodajno mesto teh izdelkov, mislim, da so bolj dostopni kot običajni izdelki, kot sta recimo kruh in mleko. Tobačni izdelki so dovoljeni za prodajo na vseh vrstah prodajnih mest in mislim, da bo to eden ključnih ukrepov, ki se ga bomo morali lotiti," je zatrdila, da so nekatere države na tem področju že ukrepale.

"Podatki kažejo, da smo med evropskimi državami dejansko na repu pri cenah, tudi če primerjave naredimo na osnovi kupne moč prebivalcev. Ravno visoke cene, ki jih reguliramo skozi zviševanje trošarin, so ključni dejavnik oziroma ukrep, ki zmanjšuje uporabo tako tobačnih kot povezanih izdelkov. Zato je zaskbljujoče, da pravzaprav že vsa ta leta, ko opozarjamo na to, da je treba cene spremeniti, ni odziva. Kljub temu, da hkrati opozarjamo, da bo taka sprememba povečala prilive v državno blagajno," je izpostavila.  

'Črni trg ne more biti razlog za neuvedbo ukrepov'

Eden izmed očitkov nasprotnikov ukrepov omejevanja tobačnih in povezanih izdelkov pa je, da se bo v tem primeru (še bolj) razmahnil črni trg.

"Črni trg je pravzaprav neka dolgotrajna stalnica. Kadar koli se sprejemajo kakšni novi ukrepi, je vedno protiargument, da se bo razmahnil črni trg. Črni trg ne more biti razlog, da se ukrepov ne uvaja, treba ga je pač nadzorovati z ustreznim nadzorom, ne pa s tem, da ne sprejmemo ukrepov," je jasna Koprivnikarjeva.