Nova rekordna poraba v potrjenih proračunih za 2026 in 2027

Proračun za leto 2026 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa je DZ potrdil nekaj sprememb. Finančni minister Klemen Boštjančič je v torek povedal, da se odhodki zvišujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov, pri čemer je to rast pojasnil z rastjo stroškov, predvsem stroškov dela, pa tudi transferjev v pokojninsko in zdravstveno blagajno, sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb v linijskem prometu ter nadomestila Termoelektrarni Šoštanj. Povečujejo se tudi obrambni izdatki.

Medtem je vlada pričakovanja glede prihodkov nekoliko znižala. Teh naj bi se prihodnje leto v proračun steklo 15,6 milijarde evrov, kar je 2,1 odstotka manj od prejšnjih načrtov. Boštjančič je pojasnil, da vlada načrtuje nekaj manjše prilive od davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost. Slednjega bo pobranega manj zaradi pričakovanih nižjih prihodkov od obdavčitve uvoza in manjše zasebne potrošnje.

Za leto 2027 pa je načrtovanih 16 milijard evrov prihodkov in 18,1 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi v obeh letih znašal 2,1 milijarde evrov, kar je 2,9 oz. 2,8 odstotka BDP.

Boštjančič je poudaril, da čeprav proračuna predvidevata primanjkljaj blizu treh odstotkov BDP, je ob sledenju razvojnim prioritetam vlade pred očmi vzdržnost javnih financ.

Proračuna med drugim upoštevata zahteve po povečanju vlaganj v obrambo in varnost. Vlada kot prednostna področja izpostavlja še znanost, stanovanjsko politiko in gospodarski razvoj. Boštjančič je ob tem spomnil, da vlada izvaja oziroma pripravlja pomembne sistemske spremembe na področju prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov. "Gre za velike spremembe, ki vplivajo tudi na načrtovanje in izvajanje proračunov," je dejal.

V opoziciji so bili kritični. Opozarjali so na visoko inflacijo in negotove geopolitične razmere ter pogrešali ustrezen odziv vlade. Menili so, da sta poraba in zadolževanje previsoka.

"To je fiskalna spirala, ki ji ni videti konca," je v torek opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS) in ugotovila, da investicije stagnirajo, prav tako črpanje evropskih sredstev, javni dolg pa raste. "V proračunu ni videti niti enega resnegad reformnega ukrepa, ni ukrepov za razbremenitev gospodarstva, ni ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti, ni ukrepov za povečanje produktivnosti. Vlada povečuje le izdatke," je dejala.

V koalicijskih strankah so proračunske dokumente hvalili kot odraz jasne razvojne usmeritve in javnofinančne trdnosti. Andreja Kert (Svoboda) je bila zadovoljna, da je uspela vlada proračuna utemeljiti na štirih stebrih, katerim v koaliciji dajejo poseben poudarek. Ti stebri so socialna država, vlaganje v znanje, investicije v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo ter odpornost, varnost in obramba, je naštela.

Vlada je proračunske dokumente pripravila na podlagi jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki predvideva šibkejšo rast v tem letu, nato pa spet pospešitev v naslednjih dveh letih. Javni dolg naj bi se do konca leta 2027 znižal na 63,3 odstotka BDP, kar bi bila najnižja raven po letu 2012.

Leta 2026 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot 5,2 milijarde evrov, leta 2027 pa za nekaj manj kot 6,5 milijarde evrov, je zapisano v zakonu o izvrševanju proračunov. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov.

Pomembna tema v postopku sprejemanja proračunov je vsako leto povprečnina za občine. Ta bo v skladu z dogovorom z vsemi tremi občinskimi združenji v obeh letih znašala 835 evrov na prebivalca, kar je 8,3 odstotka več kot letos. Občinam se bo v letu 2026 iz proračuna zagotovilo tudi sredstva za povrnitev 60 odstotkov stroškov, ki jih bodo imele z izplačilom zimskega regresa za zaposlene v občinskih upravah in občinskih javnih zavodih, za katere se plače zaposlenih zagotavljajo iz občinskih proračunov.

Zakon o izvrševanju proračuna določa tudi uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2026. Uskladitev bo znašala 75 odstotkov rasti povprečne plače v letošnjem juniju, kar pomeni zvišanje za 5,55 odstotka.

Upokojenci bodo letni dodatek prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal v višini od 160 do 470 evrov, kar je pet evrov več kot letos.

DZ je danes potrdil tudi zakon o centralnem kreditnem registru, ki prinaša novosti glede obveznega sporočanja podatkov za dajalce kreditov. Te bodo med drugim omogočile učinkovitejše ocenjevanje in obvladovanje kreditnega tveganja pri kreditodajalcih, ki sklepajo kreditne posle s fizičnimi osebami.

Ključni cilj novega zakona je po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Saše Jazbec krepitev preglednosti, odgovornega kreditiranja ter stabilnosti finančnega sistema. Zakon namreč predpisuje, da so k poročanju v centralni kreditni register zavezane tudi družbe, ki opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja. V zakon se delno prenaša tudi evropska direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah.

Slovenija ima zbiranje in izmenjavo podatkov o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov urejeno od leta 2016, ko je bil vzpostavljen centralni kreditni register. Vendar se je v letih njegovega delovanja pokazalo, da ureditev ne zagotavlja več celovitih podatkov o vseh dajalcih kreditov, predvsem o tistih, ki izvajajo potrošniško kreditiranje izven bančnega sistema, je pojasnila.

Ti subjekti lahko vpogledujejo v podatke o zadolženosti potrošnikov, sami pa niso zavezani k poročanju podatkov o svojih odobrenih kreditih. "To pomeni, da ima Banka Slovenije in s tem celoten finančni sistem le delno sliko o resničnem obsegu zadolženosti prebivalstva. Posledica so izkrivljene informacije, ki lahko vplivajo na oceno kreditne sposobnosti posameznikov in na oblikovanje politik za preprečevanje prezadolženosti prebivalstva," je poudarila.

Posodobitev ureditve prinaša avtomatiziran dostop do podatkov v sistemu izmenjave informacij. S tem bodo banke in drugi kreditodajalci lahko hitreje in varneje presojali kreditno sposobnost strank. "Slovenija mora slediti tem trendom, če želi ohraniti konkurenčnost svojega bančnega sistema v evropskem prostoru," je dejala Jazbečeva.

Tretji sklop sprememb v zakonu sledi smernicam na področju trajnostnih financ. Vzpostavitev in uporaba podatkov o okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikih postajata standard v finančnem sektorju. Slovenija mora zato tudi na tem področju zagotoviti ustrezno podatkovno infrastrukturo in s tem omogočiti, da bodo naši finančni trgi sledili globalnim standardom trajnostnosti in preglednosti, je sklenila.

DZ je potrdil tudi novelo zakona o davčnem postopku. Z njo se med drugim v pravni red prenašata evropski direktivi glede obveznosti poročanja in izmenjave informacij o dohodkih iz transakcij s kriptosredstvi ter informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka.

Cilj prve direktive je po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Saše Jazbec okrepiti zakonodajni okvir za sodelovanje med davčnimi organi za zmanjšanje tveganj za čezmejne davčne goljufije, utaje, agresivno davčno načrtovanje in izogibanje davkov.

Cilj druge evropske direktive pa je izvajanje obstoječih obveznosti iz direktive o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v EU, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z zakonom o minimalnem davku, sprejetim konec leta 2023.

Novela zakona vključuje rešitve, namenjene zagotovitvi transparentnega, učinkovitega in pravilnega izvajanja v praksi, določnosti in predvidljivosti ravnanja zavezancev za davek ter drugih udeležencev pri izpolnjevanju davčnih obveznosti in davčnega organa ter lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic in pravnih koristi zavezancev za davek.

Po tem zakonu odpis ali delni odpis davka od nenapovedanih dohodkov in davka v zvezi z navideznim pravnim poslom izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ne bo več mogoč. V teh primerih gre namreč za hujše izogibanje davčnim obveznostim in zlorabo v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti, zato bi bil odpis v nasprotju z načelom pravičnosti, je pojasnila Jazbečeva.

Za večjo učinkovitost pobiranja davkov novela omejuje obročno plačilo ali odlog plačila za davke, za katere je davčni organ istemu davčnemu zavezancu že dovolil obročno plačilo ali odlog plačila.

Rok, ki ga ima na voljo davčni zavezanec za predložitev davčnega obračuna o davčnem inšpekcijskem nadzoru, se podaljšuje za deset dni. Za deset dni se podaljšuje rok za sporočanje podatkov glede davčnih olajšav, ki jih potrebuje davčni organ za pravilno sestavo informativnega izračuna dohodnine.

Določa se tudi, da davčni zavezanec pošlje te podatke v elektronski obliki preko sistema eDavki. Za davčne zavezance, ki bi jim bilo sporočanje v tej obliki nesorazmerno oteženo oz. neizvedljivo, se določi izjema, saj bodo lahko oddajali vlogo v papirni obliki.

Spreminja se rok za plačilo poračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, in akontacije od davka od dohodka pravnih oseb. Namesto sedanjega roka, ki je 30 dni od dneva predložitve davčnega obračuna davčnemu organu in se veže na subjektivno okoliščino predložitve davčnega obračuna, se določa objektivni rok plačila, in sicer 30 dni od zakonsko določenega skrajnega roka za predložitev davčnega obračuna.