Nova stvarnost v fotografiji, ki na Slovenskem pomeni predvsem odmik od prevladujoče pikturalistične tradicije, predstavlja začetek fotografskega modernizma. Z njo so se udejanjila spoznanja o fotografiji kot avtonomnem mediju z lastnimi zakonitostmi. Na začetku tridesetih let so fotografi Karlo Kocjančič, Fran Krašovec in Janko Škerlep zagovarjali prezentiranje vizualne pojavnosti od zelo blizu in iz neobičajnih zornih kotov, svoj pogled pa so usmerjali k vsakdanjim predmetom in banalnim stvarem. Modernistična spoznanja o fotografskem mediju v slovenskem prostoru so se nato pojavljala posamično, posamezne novostvarnostne fotografije pa zasledimo še po letu 1935 pri Luju Michieliju, Marijanu Pfeiferju in Jožetu Kovačiču.
Poleg gradiva iz stalne fotografske zbirke Moderne galerije so fotografije za razstavo posodili tudi Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju, Arhitekturni muzej Ljubljana in Drago Kocjančič.
