Gre za policiste, ki izvajajo naloge varovanja določenih oseb, naloge v zvezi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi in zaščito prič, naloge na področju protiteroristične dejavnosti ter zahtevnejše operativne naloge, povezane z visoko stopnjo tveganja za varnost, zdravje ali življenje ljudi in pri katerih se zahteva najvišja stopnja izurjenosti in psihofizičnih zmožnosti ter uporaba posebnih znanj in veščin.
Zanje bi z uredbo drugače, kot določajo splošni predpisi s področja delovnih razmerij in javnih uslužbencev, uredili organizacijo delovnega časa, počitke, nadomestne počitke, referenčna obdobja, delo preko polnega delovnega časa, najdaljši tedenski delovni čas ter organizacijo, vrednotenje in plačilo posebnih oblik pripravljenosti za delo.
Drugačno ureditev odmorov, počitkov, dela preko polnega delovnega časa in najdaljši tedenski delovni čas za te policiste sicer omogoča že veljavna zakonodaja, a predvideva urejanje s kolektivno pogodbo.
"Posebnosti zagotavljanja notranje varnosti države v primerjavi s klasičnim, sorazmerno togim delom državne uprave, njegovo organizacijo, sistemom javnih uslužbencev in postopkovnimi pravili zahtevajo temu primerne pravne in organizacijske rešitve. Uresničevanje strateških ciljev notranje varnosti je v primerjavi s klasičnim delom javne uprave tako nepredvidljivo, da ga ni mogoče zagotavljati z enakimi merili, organizacijskimi oblikami in enakim sistemom javnih uslužbencev," v predlogu pojasnjuje ministrstvo.
Izpostavlja, da že veljavni zakon izrecno določa, da lahko v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, ko ni mogoče nalog policije opraviti drugače, nadrejeni policistu odredi delo preko polnega delovnega časa brez prekinitve, tudi brez soglasja policista, pri čemer mora biti delo odrejeno pisno pred potekom rednega delovnega časa ali naknadno v osmih dneh, če je bilo odrejeno ustno. Za policiste, ki zaradi narave nalog teh ne morejo opraviti v tem času, pa veljajo posebne določbe, ki jih določi minister. "S tem členom je tako že sedaj zakonsko urejena posebna ureditev delovnega časa policistov v obliki internega akta (in ne kolektivne pogodbe ali zakona), ki jo podrobneje določi minister," so dodali.
Poleg tega je kolektivna pogodba na ravni dejavnosti instrument, ki zahteva vsakokratna pogajanja med socialnimi partnerji, kar pomeni, da lahko do njene sklenitve preteče veliko časa, ki pa ga v luči trenda zaostrovanja varnostnih razmer in povezanega izvajanja posebnosti policijskega dela, država večkrat nima na voljo, še piše v obrazložitvi.
Ministrstvo v predlogu poudarja tudi, da bi se posebne oblike organizacije dela in odstopanja od splošnih pravil lahko v praksi uporabljale (oziroma policistom izjemoma odrejale) le toliko časa in v takšnem obsegu, kot bi bilo to nujno potrebno za izvedbo konkretne naloge oz. zaradi potrebe po takojšnji odzivnosti pri izvajanju nalog varovanja določenih oseb, zaščite prič, prikritih preiskovalnih ukrepov in protiterorističnih dejavnosti.
Iz obrazložitve finančnih posledic izhaja, da bosta sprememba zakona in povezanega podzakonskega akta posledično povzročili spremenjen načinu dela nekaterih policijskih enot. "Spremenjen način dela nekaterih policijskih enot, ki med drugim predvideva, da bi se pripravljenost na domu spremenila v pripravljenost na določenem kraju, bo povzročil ocenjene finančne posledice v znesku 143.698,65 evrov mesečno oz. 1.724.387,40 evrov letno," so zapisali.
Predlagana novela zaradi pomanjkanja policistov tudi širi pogoje za zasedbo delovnega mesta policist. Trenutni ureditvi, ki omogoča zaposlitev policista po končani višješolski oz. srednješolski izobrazbi s pridobljenim certifikatom za nacionalno poklicno kvalifikacijo, se dodaja nov pogoj, in sicer končana srednješolska izobrazba z uspešno zaključenim programom "Policist in priprave na izpit za izvajanje policijskih pooblastil" ter opravljen izpit za izvajanje policijskih pooblastil. Slednja bi omogočala imenovanje v nazive četrtega kariernega razreda. Delovna mesta, ki bi jih lahko zasedli kandidati s takšno izobrazbo, pa bi se določila v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
Z novelo bi uredili tudi t. i. presojo postopka, ki je trenutno urejena v pravilniku o usmerjanju in nadzoru policije. V zakonu bi določili, da lahko zaradi presoje zakonitosti in strokovnosti izvajanja določene naloge ali uporabe pooblastil policista enota za usmerjanje in nadzor od policije zahteva poročilo o poteku posameznega postopka in dokumentacijo, povezano s postopkom. Predvideli bi, da lahko nadzorniki v okviru zahteve vstopijo v prostore, ki jih policija uporablja pri svojem delu, vpogledajo v evidence policije in dokumentacijo ter opravijo pogovor s policisti, drugimi uslužbenci policije ali posamezniki.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.