Slovenija

Nova vetrnica v Sloveniji: ali bi okrnila življenjski prostor zaščitenih ptic?

Dolenja vas, 16. 02. 2020 11.27 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
616

Beloglavi jastreb in orel kačar sta razlog, zakaj podjetje AAE za zdaj ne sme postaviti nove vetrnice ob obstoječi pri Dolenji vasi. Zapletlo se je pri pridobivanju naravovarstvenega soglasja. Arso, ki soglasje izdaja, je namreč naročil izvedensko mnenje naravovarstvenika, ki je ocenil, da bi vetrnica zmanjšala kakovost habitata teh ptic. Zakaj in kako, je vprašanje, ko pa pod obstoječo vetrnico, ki obratuje sedem let, niso našli še niti ene mrtve ptice?

Podjetje AAE iz Maribora želi nekaj sto metrov stran od svoje obstoječe vetrnice postaviti novo, ki bi bila približno enako visoka kot stara, njena dolžina krakov pa bi bila za 10 metrov daljša. Povedano drugače, optična razlika med vetrnicama bi bila minimalna. "Proizvedla bi predvidoma med šest in sedem milijonov kilovatnih ur, kar zadostuje porabi za približno 1700 slovenskih gospodinjstev," nam je pojasnil direktor AAE Janez Tratnik.

Vetrnica pri Dolenji vasi ima rotor premera 71 metrov in se vrti na 98 metrov visokem stolpu. Vanjo so vgradili 500 kubičnih metrov betona in 50 ton železa.
Vetrnica pri Dolenji vasi ima rotor premera 71 metrov in se vrti na 98 metrov visokem stolpu. Vanjo so vgradili 500 kubičnih metrov betona in 50 ton železa. FOTO: W. Klauss

Da bi vetrna elektrarna zaživela v resnici, pa Tratnik potrebuje še naravovarstveno soglasje, saj bi vetrnica stala na območju Nature 2000. Postopek pridobivanja se še ni končal, zato ker je Agencija RS za okolje (Arso) pridobila mnenje izvedenca za področje zoologije in varstvene biologije Franca Janžekoviča, ki po navedbah Primorskih novic trdi: "Vzpostavitev nove vetrne elektrarne na območju Goriškega polja bo zmanjšala kvaliteto habitata (degradacija in fragmentacija habitata), ki je življenjsko okolje beloglavega jastreba, orla kačarja in drugih vrst ptičev."

A praksa je pokazala drugačno sliko. V sedmih letih, odkar obratuje obstoječa vetrnica, lokalni kmetje, Tratnikova vzdrževalna ekipa ali kdor koli drug pod njo niso opazili nobene mrtve ptice. "In tam se ljudje zadržujejo precej pogosto," je poudaril Tratnik.

Beloglavi jastreb je pri nas zavarovana na šestih Natura 2000 območjih: SPA Banjšice, Breginjski stol, Julijci, Kras, Snežnik-Pivka in Vipavski rob.
Beloglavi jastreb je pri nas zavarovana na šestih Natura 2000 območjih: SPA Banjšice, Breginjski stol, Julijci, Kras, Snežnik-Pivka in Vipavski rob. FOTO: Shutterstock

Janžekoviča namreč skrbi prav to. V izvedenskem mnenju razlaga, da je Goriško polje del življenjskega območja beloglavih jastrebov, ki se tam hranijo s kadavri malih živali, predvsem ptic. Območje preletavajo na višini deset do sto metrov, kolikor je približna višina načrtovane vetrnice. "To utegne zanje predstavljati nevarnost, saj se hranijo s kadavri ptic, ki so trčile v elise vetrnic. Enako nevarnost bi trki v elise pomenili za mladiče zaščitenih orlov kačarjev, ki redno gnezdijo na Goriškem polju, a imajo v povprečju malo mladičev," navajajo besede Janžekoviča v Primorskih novicah.

Možnosti, ki bi zmanjšale morebitne trke ptic: pobiranje kadavrov in sistem kamer

Čeprav na območju obstoječe vetrnice še niso zasledili kadavrov ptic, ima direktor AAE odgovor, kaj storiti, če bi se kadavri katerih koli živali pod vetrnico vseeno znašli. Ti bi namreč lahko privabili beloglavega jastreba, ki se hrani samo z mrhovino, in pojavila bi se možnost, da se zaleti v lopatice vetrnice. "Za odstranjevanje kadavrov bodo zadolženi ljudje iz lokalnega okolja," je rešitev, ki jo predlaga.

Orel kačar je ogrožena vrsta, a strokovne študije, ki jih je pridobilo podjetje AAE, kažejo, da vetrnica ne bi imela bistvenih vplivov nanje.
Orel kačar je ogrožena vrsta, a strokovne študije, ki jih je pridobilo podjetje AAE, kažejo, da vetrnica ne bi imela bistvenih vplivov nanje. FOTO: Shutterstock

Da bi bilo še manj možnosti, da bi ptice poginile zaradi pridobivanja zelene električne energije, Tratnik v tehnološkem poročilu predlaga dodatni omilitveni ukrep. Na vetrno elektrarno bi namestil optični sistem, ki bi po njegovih zagotovilih zmanjšal tveganje trkov ptic – za katere ta ukrep velja – za 90 odstotkov. "Programska oprema sistema obdela slike tako, da določi 3D-pozicijo, hitrost, pot in vrsto zaščitene ptice v manj kot petih sekundah od zaznave. Ptice lahko zazna na razdalji do enega kilometra, in če prestopijo prag, ki bi po določenem času pri enaki poti in hitrosti leta križal področje rotorja, se sproži signal za izklop vetrne elektrarne," je pojasnil, kako deluje sistem.

Kolikšen problem so vetrne elektrarne?

Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, ali so vetrne elektrarne lahko velika težava za živali, kot na primer avtoceste, daljnovodi in visoke zgradbe z odsevnimi okni?

V reviji Društva za opazovanje in proučevanje ptic (DOOPS) Svet ptic Tomaž Berce in Mateja Deržič v članku 'Smrtnost ptic na cestah' navajata, da samo v ZDA zaradi prometa vsako leto pogine 80 milijonov ptic, na Nizozemskem pa 653 tisoč. V Sloveniji je raziskav o smrtnosti ptic v prometu razmeroma malo, dodajata. "Večina povoženih ptic so mladi, v večini primerov prvoletni osebki. Mlade ptice nimajo izkušenj in ne poznajo nevarnosti, ki jih povzroča promet … Povečana smrtnost mladih ptic zaradi prometa je lahko usodna za stanje v populaciji predvsem pri vrstah, ki ne dosegajo velikih gostot," ugotavljata avtorja.

Strokovnjaki v številnih raziskavah ugotavljajo, da vozila na avtocestah zaradi velikih hitrosti bistveno bolj ogrožajo ptice kot vetrnice.
Strokovnjaki v številnih raziskavah ugotavljajo, da vozila na avtocestah zaradi velikih hitrosti bistveno bolj ogrožajo ptice kot vetrnice. FOTO: W. Klauss

Tudi Tratnik trdi, da mnoge raziskave potrjujejo, da mnogo večjo težavo kot vetrnice predstavljajo avtoceste, daljnovodi in visoke zgradbe z odsevnimi okni. "Iz strokovnih študij, ki so v našem upravnem spisu, izhaja, da druga vetrnica Dolenja vas ne bo imela bistvenih vplivov na ptice. V tej študiji so bili udeleženi priznani slovenski in tuji ornitologi, ki imajo dolgoletne praktične izkušnje na področju preučevanje vplivov vetrnih elektrarn na ptice," je zagotovil.

V Evropi naklonjeni vetru

Morda ni odveč omeniti, da imajo v Evropi precej manj zadržkov do vetrnic, kot jih imamo v Sloveniji – vse več držav se usmerja k vetru, ko iščejo alternativne vire energije. Pri tem prednjačijo Nemci, ki so jih postavili že okrog 30.000, in to velikih. V njihovi državi stoji dobrih 40 odstotkov vseh evropskih vetrnic. Ostale evropske države, ki jih še zavzeto in pospešeno postavljajo, so: Francija, Nizozemska, Finska, Irska in Litva, o čemer je podrobno pisala že naša novinarka Natalija Švab.

V Nemčiji stoji dobrih 40 odstotkov vseh evropskih vetrnic.
V Nemčiji stoji dobrih 40 odstotkov vseh evropskih vetrnic. FOTO: Shutterstock

Pri nas imamo zgolj dve veliki. Poleg prve pri Dolenji vasi paradira zgolj še ena pod Nanosom, ki obratuje od leta 2014. Ko so postavljali prvo, so svoj prav skušali uveljaviti tako podporniki kot zagovorniki vetrne energije. Ne zgolj birokrati in naravovarstveniki, v presoje so se vključevali tudi zdravniki, saj so tamkajšnji prebivalci menili, da bo naprava imela škodljive vplive na njihovo zdravje. Prvič pa se je zgodba začela zapletati že leta 2005, ko so investitorji sicer dobili okoljevarstveno soglasje, a so čez pet let izgubili gradbeno dovoljenje zaradi težav z zemljiščem, je navajala Švabova.

Direktor AAE ostaja pozitiven, Arso postopka ne komentira

Kljub mnenju izvedenca Janžekoviča, da bo vetrnica vplivala na življenje ptic, je Tratnik prepričan, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev naravovarstvenega soglasja in da ga bo tudi dobil. "To je dokaz, da lahko kmetijstvo, varstvo narave in zelena energija delujejo vzajemno," razmišlja pozitivno.

Arso pa smo vprašali, zakaj so pravzaprav naročili izvedensko mnenje? Ali so imeli pomisleke oziroma zadržke? Ob tem nas je zanimalo, ali bodo upoštevali poročilo Janžekoviča in ali iščejo še dodatna mnenja? Na vsa vprašanja so nam zgolj odgovorili, da vodijo postopek za naravovarstveno soglasje za to vetrnico. "Ker postopek še teče, ga ne moremo komentirati," so zapisali.

Tudi DOOPS, ki se ima kot stranka v postopku možnost izjasniti, se našim vprašanjem ni posvetil, češ da so v časovni stiski. Ob tem so dodali, da bodo na morebitna vprašanja o vetrni elektrarni na voljo, ko se bo postopek uradno na Arso zaključil.

DOOPS: "Beloglavi jastrebi živijo v kolonijah, ki lahko štejejo do 150 parov teh ptic. Gnezdijo od januarja do junija, gnezdo predstavlja vejevje in so po navadi na skalnih policah ali špranjah. Jajce valita tako samec kot samica."
DOOPS: "Beloglavi jastrebi živijo v kolonijah, ki lahko štejejo do 150 parov teh ptic. Gnezdijo od januarja do junija, gnezdo predstavlja vejevje in so po navadi na skalnih policah ali špranjah. Jajce valita tako samec kot samica." FOTO: Shutterstock

Postopek se je sicer zavlekel, ker je investitor novembra lani na obravnavi izvedenskega mnenja napovedal dopolnitev vloge za izdajo odločbe o naravovarstvenem soglasju, s čimer DOOPS ni bil seznanjen. "Rok za oddajo pripomb se za nas še ni iztekel, zato se postopek izdaje odločbe še ni zaključil," so pojasnili za Primorske novice.

Značilnosti beloglavega jastreba in orla kačarja

So si pa z DOOPS vzeli čas in nam poslali nekaj podatkov in zanimivosti o pticah, ki so bile omenjene v izvedenskem mnenju Franca Janžekoviča.

Beloglavi jastreb, ki sodi med mrhovinarje, je razširjen po južni Evropi. V večjem delu Evrope je vrsta v 19. in 20. stoletju močno upadla predvsem zaradi zastrupljanja. Danes je beloglavi jastreb v Italiji in na Hrvaškem kritično ogrožena vrsta. Vrsta je pri nas zavarovana na šestih Natura 2000 območjih, in sicer SPA Banjšice, Breginjski stol, Julijci, Kras, Snežnik-Pivka in Vipavski rob.

DOOPS: "Beloglavi jastreb ima velik razpon kril, ki lahko sega med 2,4 in 2,8 metri."
DOOPS: "Beloglavi jastreb ima velik razpon kril, ki lahko sega med 2,4 in 2,8 metri." FOTO: Tjaša Zagoršek

Jastreb v Sloveniji ne gnezdi, vendar se redno pojavlja v zahodnem delu države, kamor sega pomemben del prehranjevališč domačega okoliša furlanske (italijanske) in kvarnerske (hrvaške) kolonije. Koloniji skupaj štejeta nekje med 100 do 120 parov teh ptic. S telemetrijskimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da prek kraških in dinarskih planot Slovenije poteka tudi izmenjava osebkov iz furlanske in kvarnerske kolonije. Ptice te vrste med seboj sodelujejo pri iskanju hrane. Jastrebi si hrano iščejo na odprtih travniških površinah, ki so lahko od gnezda oddaljena tudi do 60 km.

DOOPS: "Kačar se prehranjuje s plazilci, v glavnem s kačami, ki sestavljajo 80 odstotkov njegovega plena, zato v bližini gnezda potrebuje odprto, predvsem ekstenzivno obdelano pokrajino za lov. Njegov lovni teritorij sega do 5 kilometrov od gnezda."
DOOPS: "Kačar se prehranjuje s plazilci, v glavnem s kačami, ki sestavljajo 80 odstotkov njegovega plena, zato v bližini gnezda potrebuje odprto, predvsem ekstenzivno obdelano pokrajino za lov. Njegov lovni teritorij sega do 5 kilometrov od gnezda." FOTO: Domen Stanič

Orel kačar v Sloveniji gnezdi izključno na pobočjih s sredozemskim vplivom. V Sloveniji je ta vrsta redek gnezdilec, njena populacija je ocenjena na samo od 9 do 20 parov. Vrsta ima skladno s Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam status močno ogrožene vrste. Vrsta je zavarovana na petih Natura 2000 območjih, in sicer SPA Cerkniško jezero, Kras, Snežnik- Pivka, Kras, Vipavski rob in Škocjanski zatok.

Kačar gnezdi na mestih, kjer je prisotnih malo človeških motenj, saj je občutljiv na vznemirjanje v času gnezdenja. Običajno gnezdijo le enkrat na leto, nadomestna legla so za to vrsto redka. Gnezditi začne aprila, gnezdo, ki je sestavljeno iz vej in obdano z zelenim listjem ali travo, pa si po navadi naredijo na vrhovih krošenj iglavcev v notranjosti večjih gozdov na strmih pobočjih.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (616)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

luzarf@arcor.de
22. 06. 2020 21.42
+1
ja zakaj? zakaj pa ima Župnik kuharco? če do sedaj niso našli še nobene mrtve ptice ni rečeno da jo nebojo😂🤣😂😃
Kopriva60918022
17. 02. 2020 15.43
+11
izklopte mu elektriko, pa naj si s ptiči sveti
brezvode
17. 02. 2020 14.28
+9
Mi smo zeleni samo od zavisti, drugo nam ne gre prav dobro, samo da ljudje ne bi imeli koristi, za to gre, ozrite se v svet, čez alpski rob boste tam kaj videli
wolfterier
17. 02. 2020 11.09
+17
A ste znoreli,taka vetrnica še nikoli ni poškodovala nobenega ptiča.Saj ni ventilator !!!
graf
17. 02. 2020 17.22
+2
dejannovak
17. 02. 2020 11.07
+4
Sam vidim večjo težavo od ptičev za nas Slovenčke oziroma za javni interes v tem, da demokratično dozorela in prekaljena družba ne rabi podjetja AEE iz Maribora, da jim bo postavilo vetrnico in od nje mastno služilo. Vetrnice bi morale biti v domeni ljudstva in blesteč primer ohranjanja javnega interesa, ne pa spet en nateg plačevalcev računov z a elektriko. Brez subvencij z vetrom ne gre, to je vsem jasno.
allb
17. 02. 2020 11.01
+13
a je to problem samo v Sloveniji, kako pa to rešijo drugod po svetu/saj imajo nekatere države na stotine vetrnic/ a tam pa ne spoštujejo ptičkov.
luzarf@arcor.de
22. 06. 2020 21.47
+1
ja tam so ptiči navajeni bol visoko letat pri nas pa še, razen dvonožnih neznajo metati tako visoko.
sbštajerec
17. 02. 2020 10.55
+8
Pa saj je zmeraj tako. Ko smo uvajali vinjete ali elektronski sitem cestninjenja smo rekli vinjete "NE" ker jih imajo vsepovsod okoli nas. Pa smo jih potem vseeno uvedli in jih imamo. Tako bo tudi z veternicami samo malo bolj počasi tem našim politikom in kancelar fuksom pride pamet iz riti v glavo!
zmago56
17. 02. 2020 13.27
+4
Pri vsem tm oviranju napredka ne gre samo za počasno pamet. Glavno besedo za ima denar, čim večje so ( navidezne ) ovire večji je postranski zaslužek tistih, ki ovire odmaknejo.
luzarf@arcor.de
22. 06. 2020 21.52
Vinjete imamo drži,po qualiteti papirja najslabše, po ceni pa smo najdražji v Avstriji plačam za 10 dni 9€ in dolžino avtobana 240km, v Sloveniji pa plačam za sedem dni 15€ in se peljem 100km Bravo.
luzarf@arcor.de
22. 06. 2020 21.53
mikpiki191
17. 02. 2020 10.55
+7
nekaj nea štima,če se da prednost par ptičekom kot pa na tisoče ljudem
JohannDoe
17. 02. 2020 11.02
+3
Da ne misliš s tem na tisoče inženirjev in doktorjev fizike, ki prihajajo?
JohannDoe
17. 02. 2020 10.54
+7
Na Krasu so postavili eno vetrnico ljudem na dvorišče, pa se kr bunijo neki, bi med Amiše radi šli al neki. Cela Nemčija polna vetrnic, ti provincialci bi pa neki kljubovali razvoju in prihodnosti na svojem dvorišču.... nazadnjaki pa to.
JohannDoe
17. 02. 2020 10.54
+5
Kako je sploh mogoče to, da se nek "kmet" nekje lahko glasi kaj bo imel pred dvoriščem, če pa strokovnjaki v Ljubljani in po vaseh na drugem koncu Slovenije dobro vejo kaj je prav in kaj Slovenija rabi.
JohannDoe
17. 02. 2020 10.45
+8
V normalnih državah so območja ptic, recimo ujed, pomemben faktor pri tem kam se vetrnic ne postavlja. Mi, na robu Balkana, imamo drugačne kriterije. Naši kriteriji so kdo ima kje kako parcelo, ki bi jo lahko drago prodal, pa kdo bo pri tem drugače pristavil piskr.
JohannDoe
17. 02. 2020 10.47
+5
Od dobre parcele pa do ugotovitve, da pri nas pa vetrnice ptic ne klatijo (ker je drugačen zrak, klima al neki), ponavadi tudi ni posebej daleč.
wolfterier
17. 02. 2020 11.13
+6
Ptic ne klatijo,ker se počasi vrtijo,ne pa kot ventilator.Tako velika vetrnica ima zelo omejen o število obratov ! Če je premočan veter,se sploh ustavi.Ne bojte se za ptiče-razen za svoje !
Kloven
17. 02. 2020 10.37
-8
Rajš se posvetite jedrski energiji, je velik boljš
JohannDoe
17. 02. 2020 10.27
+6
Ptičev ne more ravno klatit v nedogled, ali jih izuči ali pa jih zmanjka. Ljudje se pa tudi navadijo na škripanje, od tega ni še doben zares umrl. Kdor ima denar, se bo itak naselil nekam, kjer jih ni blizu, kar pomeni, da bo med vetrnicami toliko več poceni zemljišč za manj premožne, kar pa na koncu pomeni, da imajo vetrnice tudi pomembno socialno vlogo. Približno tako kot z raznimi sežigalnicami, plinskimi terminali in podobnim.
JohannDoe
17. 02. 2020 10.07
+7
Jaz bi, da je vetrnica, ampak ne zraven moje hiše. Bi tudi, da je daljnovod, antena za mobitel, avtocesta in sežigalnica. No, sežigalnica mora biti še v tisti smeri, da veter od mene piha proti njej. Če Bog da, bo po moje in ne, recimo, po koga drugega... Redko kdo si želi te stvari tako močno, da bi bil zraven njih. Marsikdo si jih pa želi močno močno. Rešitev je, torej , da se jih postavi zraven koga drugega. Simpl ko pasulj.
Enmajstr
17. 02. 2020 09.49
+51
Zavračamo najbolj čisto energijo butalci. Za ptice so nevarne steklene površine, v vetrnico se ne bo zaletel, ker ptič ni neumen kot naravovarstvenik.
JohannDoe
17. 02. 2020 10.16
-18
Dej, malo se izobrazi. Klati jih dol ko britanci messerschmitte. Vprašanje je samo ali nas briga in kaj se da narest, da jih ne bi, ali pa simpl rečemo, da nas ne briga, ker nas ni tam zraven, nekomu pa prnese evrčke.
JohannDoe
17. 02. 2020 10.39
-4
Ptice vetrnice klatijo tudi v tujini, sam očitno k nam k nekaterim prej priletijo ptice kot novice, če lih niso "slovenske" pa tiskane.
SDS_je_poden
17. 02. 2020 09.49
+30
Evo, EVO :) Tipično slovenceljsko mnenje kvazi strokovnjaka za ptiče. Pri nas vsaka noviteta zmoti nekoga in ta se spravi to zadevo minirat. Sem že nekaj časa nazaj pisal, da mi te naši ptičjeljubci ne delujejo čisti v glavo, ker baje si samo pri nas ptiči delali masovne samomore z zaletavanjem v veternice.
devote
17. 02. 2020 09.35
-43
slovencki, kot mali otroci v trgovini...za vsako ceno hocem veterno elekrarno, ali pa cepetam od togote. saj mi v vecini stvari in energentov nismo samooskrbni, v cem je problem potem ravno elektrika?? preden kdorkoli komentira ali da minus brez utemeljitve: poucite se o infra zvoku in o njegovem kvarne vplivu na zdravje ljudi in zivali in vas bo za vselej minila zelja po veternih ekekrarnah. ni vsaka kovina zlato ker se v tujini zasveti.
Švaba
17. 02. 2020 09.22
+33
To je sm pr nas možn,v tej zafurani lopovski nesposobni državi... je...ba....le...vas ptice... Res ste butci...zarad enih ptičev
JohannDoe
17. 02. 2020 10.10
-4
Problem je enostavno rešljiv. Postavijo naj jo tebi na dvorišče. Če ti bo prav, ti bo prav, če ti ne bo pa tvoj problem. Jaz se zarad tebe že ne bom sekiral.
devote
17. 02. 2020 09.15
-51
uvoz!!. ce ni, ni. da mi pa en propeler cele noci zvizga okrog uses, hvala lepa za tako elektriko
wolfterier
17. 02. 2020 15.53
+3
Te vetrnice se vrtijo počasi in neslišno.Ne cvilijo in ne klatijo ptičev,kje ste to pobrali.
Vitruvio
17. 02. 2020 09.13
+52
" izvedensko mnenje naravovarstvenika".....ali ga je naročila direktorica ? Povsod po EU imajo vetrnice ,tudi jastrebe in orle imajo ,zakaj njihove orle in jastrebe ne pripeljete v Slovenijo ,da bodo izobrazili naše ptice kako morajo ukrepati v primeru vetrnic ?
Uporabnik1540409
17. 02. 2020 09.06
-20
Cena elektrike se določa na borzi. Za porabnika je čisto vseeno ali pride iz NEK-a ali iz Bosne ali iz Kosova ali iz Češke. Avstrija uvaža elektriko ker imajo samo hidroelektrarne. Pa preživijo.
26277
17. 02. 2020 09.22
+12