Nova vetrnica v Sloveniji: ali bi okrnila življenjski prostor zaščitenih ptic?

Podjetje AAE iz Maribora želi nekaj sto metrov stran od svoje obstoječe vetrnice postaviti novo, ki bi bila približno enako visoka kot stara, njena dolžina krakov pa bi bila za 10 metrov daljša. Povedano drugače, optična razlika med vetrnicama bi bila minimalna. "Proizvedla bi predvidoma med šest in sedem milijonov kilovatnih ur, kar zadostuje porabi za približno 1700 slovenskih gospodinjstev," nam je pojasnil direktor AAE Janez Tratnik.

Da bi vetrna elektrarna zaživela v resnici, pa Tratnik potrebuje še naravovarstveno soglasje, saj bi vetrnica stala na območju Nature 2000. Postopek pridobivanja se še ni končal, zato ker je Agencija RS za okolje (Arso) pridobila mnenje izvedenca za področje zoologije in varstvene biologije Franca Janžekoviča, ki po navedbah Primorskih novic trdi: "Vzpostavitev nove vetrne elektrarne na območju Goriškega polja bo zmanjšala kvaliteto habitata (degradacija in fragmentacija habitata), ki je življenjsko okolje beloglavega jastreba, orla kačarja in drugih vrst ptičev."

A praksa je pokazala drugačno sliko. V sedmih letih, odkar obratuje obstoječa vetrnica, lokalni kmetje, Tratnikova vzdrževalna ekipa ali kdor koli drug pod njo niso opazili nobene mrtve ptice. "In tam se ljudje zadržujejo precej pogosto," je poudaril Tratnik.

Janžekoviča namreč skrbi prav to. V izvedenskem mnenju razlaga, da je Goriško polje del življenjskega območja beloglavih jastrebov, ki se tam hranijo s kadavri malih živali, predvsem ptic. Območje preletavajo na višini deset do sto metrov, kolikor je približna višina načrtovane vetrnice. "To utegne zanje predstavljati nevarnost, saj se hranijo s kadavri ptic, ki so trčile v elise vetrnic. Enako nevarnost bi trki v elise pomenili za mladiče zaščitenih orlov kačarjev, ki redno gnezdijo na Goriškem polju, a imajo v povprečju malo mladičev," navajajo besede Janžekoviča v Primorskih novicah.

Možnosti, ki bi zmanjšale morebitne trke ptic: pobiranje kadavrov in sistem kamer

Čeprav na območju obstoječe vetrnice še niso zasledili kadavrov ptic, ima direktor AAE odgovor, kaj storiti, če bi se kadavri katerih koli živali pod vetrnico vseeno znašli. Ti bi namreč lahko privabili beloglavega jastreba, ki se hrani samo z mrhovino, in pojavila bi se možnost, da se zaleti v lopatice vetrnice. "Za odstranjevanje kadavrov bodo zadolženi ljudje iz lokalnega okolja," je rešitev, ki jo predlaga.

Da bi bilo še manj možnosti, da bi ptice poginile zaradi pridobivanja zelene električne energije, Tratnik v tehnološkem poročilu predlaga dodatni omilitveni ukrep. Na vetrno elektrarno bi namestil optični sistem, ki bi po njegovih zagotovilih zmanjšal tveganje trkov ptic – za katere ta ukrep velja – za 90 odstotkov. "Programska oprema sistema obdela slike tako, da določi 3D-pozicijo, hitrost, pot in vrsto zaščitene ptice v manj kot petih sekundah od zaznave. Ptice lahko zazna na razdalji do enega kilometra, in če prestopijo prag, ki bi po določenem času pri enaki poti in hitrosti leta križal področje rotorja, se sproži signal za izklop vetrne elektrarne," je pojasnil, kako deluje sistem.

Kolikšen problem so vetrne elektrarne?

Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, ali so vetrne elektrarne lahko velika težava za živali, kot na primer avtoceste, daljnovodi in visoke zgradbe z odsevnimi okni?

V reviji Društva za opazovanje in proučevanje ptic (DOOPS) Svet ptic Tomaž Berce in Mateja Deržič v članku 'Smrtnost ptic na cestah' navajata, da samo v ZDA zaradi prometa vsako leto pogine 80 milijonov ptic, na Nizozemskem pa 653 tisoč. V Sloveniji je raziskav o smrtnosti ptic v prometu razmeroma malo, dodajata. "Večina povoženih ptic so mladi, v večini primerov prvoletni osebki. Mlade ptice nimajo izkušenj in ne poznajo nevarnosti, ki jih povzroča promet … Povečana smrtnost mladih ptic zaradi prometa je lahko usodna za stanje v populaciji predvsem pri vrstah, ki ne dosegajo velikih gostot," ugotavljata avtorja.

Tudi Tratnik trdi, da mnoge raziskave potrjujejo, da mnogo večjo težavo kot vetrnice predstavljajo avtoceste, daljnovodi in visoke zgradbe z odsevnimi okni. "Iz strokovnih študij, ki so v našem upravnem spisu, izhaja, da druga vetrnica Dolenja vas ne bo imela bistvenih vplivov na ptice. V tej študiji so bili udeleženi priznani slovenski in tuji ornitologi, ki imajo dolgoletne praktične izkušnje na področju preučevanje vplivov vetrnih elektrarn na ptice," je zagotovil.

V Evropi naklonjeni vetru

Morda ni odveč omeniti, da imajo v Evropi precej manj zadržkov do vetrnic, kot jih imamo v Sloveniji – vse več držav se usmerja k vetru, ko iščejo alternativne vire energije. Pri tem prednjačijo Nemci, ki so jih postavili že okrog 30.000, in to velikih. V njihovi državi stoji dobrih 40 odstotkov vseh evropskih vetrnic. Ostale evropske države, ki jih še zavzeto in pospešeno postavljajo, so: Francija, Nizozemska, Finska, Irska in Litva, o čemer je podrobno pisala že naša novinarka Natalija Švab.

Pri nas imamo zgolj dve veliki. Poleg prve pri Dolenji vasi paradira zgolj še ena pod Nanosom, ki obratuje od leta 2014. Ko so postavljali prvo, so svoj prav skušali uveljaviti tako podporniki kot zagovorniki vetrne energije. Ne zgolj birokrati in naravovarstveniki, v presoje so se vključevali tudi zdravniki, saj so tamkajšnji prebivalci menili, da bo naprava imela škodljive vplive na njihovo zdravje. Prvič pa se je zgodba začela zapletati že leta 2005, ko so investitorji sicer dobili okoljevarstveno soglasje, a so čez pet let izgubili gradbeno dovoljenje zaradi težav z zemljiščem, je navajala Švabova.

Direktor AAE ostaja pozitiven, Arso postopka ne komentira

Kljub mnenju izvedenca Janžekoviča, da bo vetrnica vplivala na življenje ptic, je Tratnik prepričan, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev naravovarstvenega soglasja in da ga bo tudi dobil. "To je dokaz, da lahko kmetijstvo, varstvo narave in zelena energija delujejo vzajemno," razmišlja pozitivno.

Arso pa smo vprašali, zakaj so pravzaprav naročili izvedensko mnenje? Ali so imeli pomisleke oziroma zadržke? Ob tem nas je zanimalo, ali bodo upoštevali poročilo Janžekoviča in ali iščejo še dodatna mnenja? Na vsa vprašanja so nam zgolj odgovorili, da vodijo postopek za naravovarstveno soglasje za to vetrnico. "Ker postopek še teče, ga ne moremo komentirati," so zapisali.

Tudi DOOPS, ki se ima kot stranka v postopku možnost izjasniti, se našim vprašanjem ni posvetil, češ da so v časovni stiski. Ob tem so dodali, da bodo na morebitna vprašanja o vetrni elektrarni na voljo, ko se bo postopek uradno na Arso zaključil.

Postopek se je sicer zavlekel, ker je investitor novembra lani na obravnavi izvedenskega mnenja napovedal dopolnitev vloge za izdajo odločbe o naravovarstvenem soglasju, s čimer DOOPS ni bil seznanjen. "Rok za oddajo pripomb se za nas še ni iztekel, zato se postopek izdaje odločbe še ni zaključil," so pojasnili za Primorske novice.

Značilnosti beloglavega jastreba in orla kačarja

So si pa z DOOPS vzeli čas in nam poslali nekaj podatkov in zanimivosti o pticah, ki so bile omenjene v izvedenskem mnenju Franca Janžekoviča.

Beloglavi jastreb, ki sodi med mrhovinarje, je razširjen po južni Evropi. V večjem delu Evrope je vrsta v 19. in 20. stoletju močno upadla predvsem zaradi zastrupljanja. Danes je beloglavi jastreb v Italiji in na Hrvaškem kritično ogrožena vrsta. Vrsta je pri nas zavarovana na šestih Natura 2000 območjih, in sicer SPA Banjšice, Breginjski stol, Julijci, Kras, Snežnik-Pivka in Vipavski rob.

Jastreb v Sloveniji ne gnezdi, vendar se redno pojavlja v zahodnem delu države, kamor sega pomemben del prehranjevališč domačega okoliša furlanske (italijanske) in kvarnerske (hrvaške) kolonije. Koloniji skupaj štejeta nekje med 100 do 120 parov teh ptic. S telemetrijskimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da prek kraških in dinarskih planot Slovenije poteka tudi izmenjava osebkov iz furlanske in kvarnerske kolonije. Ptice te vrste med seboj sodelujejo pri iskanju hrane. Jastrebi si hrano iščejo na odprtih travniških površinah, ki so lahko od gnezda oddaljena tudi do 60 km.

Orel kačar v Sloveniji gnezdi izključno na pobočjih s sredozemskim vplivom. V Sloveniji je ta vrsta redek gnezdilec, njena populacija je ocenjena na samo od 9 do 20 parov. Vrsta ima skladno s Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam status močno ogrožene vrste. Vrsta je zavarovana na petih Natura 2000 območjih, in sicer SPA Cerkniško jezero, Kras, Snežnik- Pivka, Kras, Vipavski rob in Škocjanski zatok.

Kačar gnezdi na mestih, kjer je prisotnih malo človeških motenj, saj je občutljiv na vznemirjanje v času gnezdenja. Običajno gnezdijo le enkrat na leto, nadomestna legla so za to vrsto redka. Gnezditi začne aprila, gnezdo, ki je sestavljeno iz vej in obdano z zelenim listjem ali travo, pa si po navadi naredijo na vrhovih krošenj iglavcev v notranjosti večjih gozdov na strmih pobočjih.